Astronomiski objekt

Selection of astronomical bodies and objects

Astronomiski objekt jo objekt pśepytowanja astronomije a astrofyziki.

Astronomiske objekty su njebjaske śělesa, w swětnišću lětajuce objekty, kosmologiske objekty a astronomiske elementy njebjaskeje mechaniki.

Njebjaske śělesa

Njebjaske śělesa jo zapśimjeśe za wšykne zwenkazemske pśirodne śělesa ako planety, satelity, asteroidy, komety, meteroidy, gwězdy (na pś. Słyńco) a gwězdowe systemy, w dalšem zmysle teke za wšykne kosmiske objekty inkluziwnje Zemje.

• Hyšći njerozwězane jo, lěc móžomy carne źěry teke pomjenjowaś njebjaske śělesa.

glej teke: planemo

W swětnišću lětajuce objekty

Objekty w zmysle kosmonawtiki su kosmonawtiske śělesa.

• satelity
• swětnišćowe pśewóze: Až doněnta jo se jano wužywał space shuttle (USA).
• w pśichodowem zmysle wšykne swětnišćowe łoźi
• swětnišćowe stacije: Saljut 1–7 (Sowjetski zwězk) (1971 do 1986, †1991) , Skylab (USA) (1973–1974, †1979) , Mir (Sowjetski zwězk) (1986–1999, †2001), ISS (mjazynarodna) (1998)
• swětnišćowe sondy

Zawód do temy: kosmonawtiska misija

Kosmologiske objekty

To su objekty kosmologije, ako principielne struktury swětnišća (filamenty a proznoty) a – až doněnta – hyšći hypotetiske abo hyšći dosć njerozjasnjone objekty, ako carne źěry, śamna materija; glej teke: prabuch, tšunowa teorija.

Rozdźělenje pó dalokosći

Orientacija we wšakorakich fachowych wobłukach astronomije:

Objekty w bliskosći Zemje:

• Atmosferiske objekty: Až do eksosfery (500 do 1000 km)
  • meteory, gwězdnice, bolidy, meteority, satelity w niskem orbiśe
• Objekty w Zemskem orbiśe: Až do zdalonosći geostacijonarneje woběgoweje cery (něźi 36.000 km)
  • wuše Zemske satelity, orbitalne misije
• Zemi bliske objekty: Až do cery mjaseca (wokoło 400.000 km) abo - pó drugem glědanišću - až ku nutśikownemu Lagrangowemu dypkoju (pótakem pśedewšym hyšći w pśiśěgnjenju zemje: něźi 1,5 milionow km)
  • Mjasec, kosmonawtiske misije na Mjasec, kśicaki Zemskeje cery

Solarne objekty:

• Objekty nutśikownego Słyńcnego systema: Až do asteroidowego pasa (něźi 450 milionow km = 3 astronomiske jadnotki[AJ])
  • Słyńco, nutśikowne planety a jich mjasece, Zemi bliske asteroidy: Amor-typ, Apollo-typ a Aten-typ, Arjuna-asteroidy, Marsowe trojanarje
• Asteroidowy pas ako granica mjazy nutśikownym a wenkownym Słyńcnym systemom, Ceres (lutkowy planet)
• Wenkowny Słyńcny system: 7,5 miliardow km = 50 AJ
  • Wenkowne planety a jich mjasece, Jupiterowe a Neptunowe trojanarje
  • Transneptuńske objekty (objekty Kuiperowego pasa) zwenka Neptunoweje cery (30-50 AJ): Kuiperowy pas z lutkowyma planetoma Pluto a Eris ako głownyma zastupnikoma
• nakšomne strony Słyńcnego systema: Wót Słyńca zdalone objekty až do heliopauze, něźi 100.000 AJ = 1,5 swětłowych lět(SWL)
  • Oortowa mrokawa
• Dłujkoperiodiske komety a aperiodiske komety z hyperboliskeju abo paraboliskeju ceru, kenž Słyńcny system daloko pśeprěkuju

Ekstrasolarne Objekty: Objekty zwenka granicow našogo Słyńcnego systema (deep-sky-objekty)

• Objekty galaktiskego susedstwa:
  • Bliske gwězdy (něźi 15 SWL)
  • Lokalny puchoŕ (wokoło 300 SWL)
• Galaktiske objekty: Wobłuk 100.000 SWL (30.000 parsekow)
  • Ptaškowa droga a jeje direktne pśewóźarje, wósebnje Wjelika Magellanowa mrokawa a Mała Magellanowa mrokawa
• Ekstragalaktiske objekty:
  • Lokalna kupka (kurjawa Andromedy a někotare mjeńše objekty)
  • Virgo-supergromada (něźi 100 galaksijowych gromadow, něźi 200 milionow SWL pśeměra), Wjelika murja
  • filamenty a proznoty (nejwětše až doněnta znate struktury swětnišća)

Astronomiske elementy

Astronomiske elementy su wubrane njematerielne objekty geometriskego raza. Wóni słuže definiciji astronomiskich koordinatowych systemow a jich mjazsobnemu połoženjeju, pśelicenjeju koordinatow, referencěrowanjeju a woblicenjeju cerowych elementow a datow jadnogo objekta, zwěsćenjeju casowego dypka astronomiskich tšojenjow a pógibowanjow a jich połoženjow relatiwnje k stojnišću wobglědowarja (efemeridy). W licenju se z nimi wobchada rowno tak ako z materielnymi objektami.

Referencowe dypki

• Barycentrumy systemow, śěžyšćowe dypki srjejźnych a pšawych objektow, galaktiske srjejźišćo
• Głowne połoženja: Ekwinoktije (nalětny dypk, nazymski dypk), solstitije (wobrośenja Słyńca: lěśojske, zymske wobrośenje Słyńca), apsidy (apoapsis, periapsis), suki (wósebnje mjasecowy suk), kulminaciski dypk, konstelacije: Konjukcije, opozicija (syzygium), na pś. połny mjasec, nowy mjasec
• Pole (ekliptiske pole, njebjaske pole, cenit, nadir), njebjaske směry (pódpołdnjowy dypk, pódpołnocny dypk, pódzajtšny dypk, pódwjacorny dypk)

Referencowe linije

• Solstitialna linija, apsidiska linija, sukowa linija, wizěrowa linija (směr glědanja), padorowny směr (lot)

Rumowe kśiwule

idealne a oskulěrujuce (na aktualnje znatu gódnotu se pśitłocujuce) kśiwule

• woběgowa cera (orbit), Keplerowa cera, hodograf

Referencowe rowniny

Rowniny, kenž wopisuju srjejźne stawy mólonych cerow, ako połožeńske rowniny objekta abo drugich datow

• Galaktiska rownina, ekliptika, cerowa rownina, ekwatorowa rownina (njebjaski ekwator), horicont, meridianowa rownina

Referencowe płonje

śělesa, kenž powšyknje tomu słuže, fiktiwne srjejźne objekty definěrowaś

• Geoid, selenoid

Glej teke

• dogrono wó zasadach za rědowanje pśeslěźenja a wužywanja swětnišća inkluziwnje Mjaseca a drugich njebjaskich śělesow (Swětnišćowe dogrono)