37. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)
37. domobranski pehotni polk k.k. Landwehr Infanterie Regiment Nr. 37 | |
---|---|
Aktivno | 1906 - 1918 |
Država | Avstro-Ogrska |
Veja | Domobranstvo |
Tip | Pehotna enota |
Vloga | Pehotno bojevanje |
Velikost | Polk |
Struktura poveljstva | 4. domobranska pehotna brigada 18. domobranska pehotna divizija 16. korpus |
Garnizija/Štab | Gravosa[1] |
Konflikti | Prva svetovna vojna |
Poveljniki | |
Znani poveljniki | Franz Grossmann |
37. domobranski pehotni polk (izvirno nemško k.k. Landwehr Infanterie Regiment Nr. 37; dobesedno slovensko: Cesarsko-kraljevi deželnobrambovski pehotni polk št. 37) je bil pehotni polk avstro-ogrskega Domobranstva.
Zgodovina
Polk je bil ustanovljen leta 1906.
Prva svetovna vojna
Polkovna narodnostna sestava leta 1914 je bila sledeča: 82% Srbov/Hrvatov in 8% drugih.
Naborni okraj polka je bil v Castelnuovu.
Med prvo svetovno vojno se je polk bojeval tudi na soški fronti.[2] Med šesto soško ofenzivo so se tri stotnije III. bataljona tega polka predale in s tem omogočili Italijanom, da so 6. avgusta 1916 v le 40 minutah zasedeli Sabotin.[3] Polkov II. bataljon je bil med šesto ofenzivo zadnja avstro-ogrska enota, ki se je umaknila iz desnega brega Soče pri Solkanu.[4]
Poveljniki polka
- 1914: Franz Grossmann[1]
Viri in opombe
- ↑ 1,0 1,1 Weltkriege.at - Infanterieregimenter der ö.u. Armee im Mai 1914 vom k.u.k. Heer
- ↑ Isonzofront.com - Austro-Hungarian Regiments[mrtva povezava]
- ↑ Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 118.
- ↑ Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 124.
Glej tudi