Alija Izetbegović

Alija Izetbegović
Alija Izetbegović
Alija Izetbegović
Osebni podatki
Rojstvo8. avgust 1925({padleft:1925|4|0}-{padleft:8|2|0}-{padleft:8|2|0})[1][2][…]
Šamac[d], Kraljevina Jugoslavija
Smrt19. oktober 2003({padleft:2003|4|0}-{padleft:10|2|0}-{padleft:19|2|0})[2][3][4] (78 let)
Sarajevo, Bosna in Hercegovina
NarodnostBosna in Hercegovina Bošnjak
Poklicpravnik, filozof, politik, pisatelj, politični komisar
Podpis

Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, predsednik Republike Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.

Izetbegović se je rodil v Bosanskem Šamcu v družino nekdanjih posestnikov, leta 1861 priseljenih iz Beograda.[5] Družina se je leta 1928 preselila v Sarajevo, kjer je Izetbegović dokončal moško realko.

V svoji mladosti se je boril za pravice muslimanov za svojo vero. S svojimi 16 leti se je pridružil organizaciji Mladi muslimani v Sarajevu in nato kolaboracionistični nemški SS diviziji Waffen-SS Handschar. Zaradi svojega fašističnega in antikomunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Prvič je bil s tremi leti zaporne kazni leta 1946 zaradi delovanja v islamskem časopisu Mudžahid, kjer je pisal o islamu in Muslimanih v Jugoslaviji, drugič leta 1983 s šestimi leti zaporne kazni v režiranem procesu. Po odsluženih petih letih in osmih mesecih je bil leta 1988 izpuščen iz zapora. Med tem časom so izšli njegovi spisi Bilješke iz zatvora: 1983-1988, ki so analiza najmočnejših ideologij 20. stoletja, med njimi tudi komunizma, fašizma, kapitalizma in njihov odnos do islama.

Alija Izetbegović je umrl v starosti 78 let. Njegov pogreb je spremljalo več tisoč ljudi.[6] Poklonili so se mu tudi številni tuji diplomati. Richard Holbrooke je na njegovem pogrebu izrekel: »Če ne bi bilo Alije Izetbegovića, danes ne bi bilo Bosne in Hercegovine!«. Na svojo željo je bil pokopan na sarajevskem pokopališču Kovaći, ob borcih v vojni za Bosno in Hercegovino.

Je prejemnik številnih nagrad med drugimi tudi nagrade Centra za demokracijo iz Washingtona, naslova častnega doktorja prava za zaščito ljudi in boj za mir s strani Carigrajske univerze.

Njegov sin Bakir Izetbegović je bil od leta 2010 do 2018 član predsedstva Bosne in Hercegovine.

Njegova najpomembnejša dela

  • Islam med vzhodom in zahodom, 1996
  • Islamska deklaracija, 1990
  • Moj beg v prostost, 1999
  • Spomini – avtobiografija, 2000

Viri

  1. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 Find a Grave — 1996.
  3. ↑ 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopädie
  4. ↑ Munzinger Personen
  5. ↑ »Izetbegović: Moja porodica je posjedovala Adu Ciganliju, a dedo je tokom Prvog svjetskog rata spasio niz Srba«. Depo.ba (v bosanščini). 31. julij 2015.
  6. ↑ http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/photo_gallery/3204735.stm - Fotoreportaža z Izetbegovićevega pogreba

Znanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Alija Izetbegović.