Brucela
Brucela | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
Vrste | ||||||||||||
B. abortus |
Brucéla (lat. Brucella) je rod gramnegativnih, negibljivih kokoidnih ali paličastih bakterij. Brucele so obligatno aerobni heterotrofi. V rod sodi 6 več vrst, ki so obligatni zajedavci živali (koz, ovac, svinj, psov) in človeka ter povzročajo brucelozo. Tipska vrsta je B. melitensis.[2][3]
Opis
Brucele so paličaste gramnegativne bakterije, ki merijo 0,6 do 1,5 μm v dolžini in 0,5 do 0,7 μm v širini. Ne tvorijo spor, ne obdaja jih kapsula ter nimajo bička in so zato negibljive. Zunanja celična membrana je podobna kot pri drugih gramnegativnih bakterijah, z izraženo lipopolisaharidno komponento ter tremi poglavitnimi skupinami beljakovin.[4]
Epidemiologija
Bolezen pri človeku povzročajo vrste B. abortus (prenos z goveda), B. melitensis (prenos s koz in ovac) in B. suis (prenos s svinj). Z B. canis povzročene okužbe se pojavljajo le sporadično. Najpogosteje se ljudje okužijo na živalskih farmah ali z uživanjem surovih živil živalskega izvora, na primer mleka. Le redko se bolezen prenaša iz človeka na človeka.[5]
Po ocenah se vsako letu na svetu okuži z brucelozo okoli 500.000 ljudi.[6]
Sklici
- ↑ Muleme.M , Mugabi.R ,” BRUCELLOSIS OUTBREAK INVESTIGATIONS”Sakran et al, 2006
- ↑ http://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/5546584/brucella?query=brucela, Mikrobiološki slovar, vpogled: 7. 5. 2014.
- ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508877/brucela?query=brucela, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 5. 2014.
- ↑ http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK8572/, vpogled: 7. 5. 2014.
- ↑ Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 1458.
- ↑ Atluri, V. L.; Xavier, M. N.; De Jong, M. F.; Den Hartigh, A. B.; Tsolis, R. E. M. (2011). "Interactions of the Human PathogenicBrucellaSpecies with Their Hosts". Annual Review of Microbiology 65: 523–541.