Celovec

Celovec ob Vrbskem jezeru
Klagenfurt am Wörthersee
Celovec
Celovec
Celovec
Coat of arms of Klagenfurt am Wörthersee
Coat of arms of Klagenfurt am Wörthersee
Celovec ob Vrbskem jezeru se nahaja v Avstrija
Celovec ob Vrbskem jezeru
Celovec ob Vrbskem jezeru
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Statutarno mesto
Župan Dr.med.univ Marie-Luise Mattiaschitz (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 120,11 km²
Nadmorska višina 446 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 101.300 (1 januar 2020)[1]
 - Gostota 843 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake K
Poštna številka 9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072
Območna številka 0463
Spletna stran www.klagenfurt.at
Lega statutarnega mesta Celovec
Lage des Bezirks Celovec im Bundesland Kärnten (anklickbare Karte)Bezirk FeldkirchenBezirk HermagorKlagenfurt am WörtherseeBezirk Klagenfurt-LandBezirk Sankt Veit an der GlanBezirk Spittal an der DrauVillachBezirk Villach-LandBezirk VölkermarktBezirk Wolfsberg
Lage des Bezirks Celovec im Bundesland Kärnten (anklickbare Karte)

Celovec ob Vrbskem jezeru (nemško Klagenfurt, od 1. 2. 2008 Klagenfurt am Wörthersee[2][3] - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Prebivalstvo Celovca šteje nekaj več kot 100.000 ljudi (2020; skupaj z upravnim okrajem Celovec-okolica/podeželje, ki vključuje tudi mesto Borovlje in na jugu sega vse do Karavank/slovenske meje, pa okoli 161.000).

Celovec je izletniška točka z gorami južno in severno od njega. Ob robu mesta leži veliko parkov in 23 gradov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev vodnjak na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega jezera, največjega koroškega in enega od najtoplejših alpskih jezer.

Celovec je sedež Alpsko-jadranske univerze (ustanovljene 1970), od leta 2019 pa tudi Zasebne glasbene univerze Gustava Mahlerja (Gustav Mahler Privatuniversität für Musik), bivšega Koroškega deželnega konservatorija (Kärntner Landeskonservatorium). V Celovcu so mdr. Mestna galerija, Koroški muzej moderne umetnosti, Alpen-Adria-Galerie, planetarij, največji mestni park - Park Evrope, ki leži med mestom in Vrbskim jezerom itd.

Od njene ozemeljske razširitve leta 1787 je Celovec sedež dvojezične nemško-slovenske krške škofije.

Celovec ima tudi letališče.

Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko versko-kulturno središče, kjer so v bogoslovju negovali slovenski jezik, v Celovcu pa je imela v letih 1851 do 1918 sedež Mohorjeva družba. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter 1957 ustanovljena slovenska gimnazija (Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu) in kasneje še dvojezična Zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu.

Jožef Stefan, Ingeborg Bachmann in Robert Musil so tri znamenite osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime celo enem izmed 191 otokov Dežele Franca Jožefa v Severnem ledenem morju, ki spada k Rusiji (rusko Остров Клагенфурт - otok Klagenfurt).

Ime

Občinski svet je 3. julija 2007 sklenil, da se mesto Celovec (Klagenfurt) preimenuje v Celovec ob Vrbskem jezeru (Klagenfurt am Wörthersee), kar je potrdil tudi koroški deželni zbor. Upali so namreč, da bo to povečalo turistično privlačnost in s tem tudi tržno zanimanje za mesto. Kritiki so po drugi strani poudarjali, da je Celovec šele od začetka 20. stoletja ob Vrbskem jezeru zaradi nakupov nepremičnin in da ima z Vrbskim jezerom malo skupnega v kulturno-zgodovinskem smislu.

Galerija

Literatura

  • Tatjana Feinig: Klagenfurt/Celovec. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 628-630.(COBISS)
  • Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Marktordnung aus 1793. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 641-642.(COBISS)

Viri

  1. ↑ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
  2. ↑ Landesgesetzblatt für Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." (link)
  3. ↑ Kleine Zeitung Arhivirano 2007-10-25 na Wayback Machine., ORF Kärnten

Glej tudi

Zunanje povezave

Poglejte si besedo celovec v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Celovec.