Cres

Cres (razločitev)

Cres
Naselje Lubenice
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeKvarnersko otočje
Površina405,78 km2
Dolžina66 km
Širina13 km
Dolžina obale268,205 km
Najvišja nadm.višina638 m
Najvišji vrhGorice
Uprava
Županija Primorsko-goranska
Registrska oznaka cestnih vozilRI
Registrska oznaka plovilCS
Demografija
DemonimCrešan, Crešanka
Prebivalstvo3.079 (leta 2011)
Gostota7,6 preb./km2
Etnične skupineHrvati

Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši). Leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu, zahodno od Krka, vzhodno od Istre in severno od Lošinja, s katerim ga pri naselju Osor povezuje krajši most. Upravno središče otoka je mesto Cres, katerega ozemlje obsega večino otoka, manjši (južni) del otoka Cres na pa spada pod mesto Mali Lošinj, ki leži na sosednjem otoku Lošinju, oba pa spadata pa v Primorsko-goransko županijo.

Geografija

Cres je dolga leta je veljal za drugi največji hrvaški otok po površini, vendar so zadnja merjenja (2006) pokazala, da je nekoliko večji (405,70 km²) od Krka (405,22 km²).

Otok Cres je bil nekoč z ozkim pasom kopnega povezan z Lošinjem, danes sta povezana z manjšim mostom. Na otoku se nahaja sladkovodno Vransko jezero. Najvišji vrhovi sestavljajo gorski greben na severnem delu otoka: Gorice (648 mnm), Sis (638 mnm) in Orlinj (601 mnm).

Otok je povezan s trajektnimi progami Porozina - Brestova (na celino, Istra) ter Merag - Valbiska (na otok Krk).

Zgodovina

Valun
Porozina, v ozadju Reka
Popoldanski počitek prebivalcev Pernata.

Najstarejše najdene človeške naselbine na otoku Cres segajo v obdobje po 2. ledeni dobi, ko je bila gladina morja za okrog 96 m nižja od današnje. Otok je bil povezan s celinskim delom današnje Hrvaške. S taljenjem ledu (pred približno 25.000 leti) se je morje začelo dvigovati in na ta način je nastala večina hrvaških otokov. Proces dvigovanja morske gladine traja še danes. Prazgodovinske naselbine iz časa okrog 12.000 let pr. n. št. so bile najdene na številnih predelih otoka, ki je bil v preteklosti povezan tudi z otokom Lošinj. Pred približno 2000 leti je bil v kraju Osor urejen prekop, ki je otoka razdvojil.

V antiki se je skupina 36-ih otokov, ki je vključevala Cres (Lošinj) in številne majhne otočke v njuni bližini, imenovala s skupnim imenom Apsyrtides. To ime izhaja iz ene od različic mita o Argonavtih, ki so kralju Eetu iz Kolhide ukradli zlato runo, tatovom pa je z ladjo sledil kraljev sin Apsirt. Ko je po dolgem zasledovanju dohitel Argonavte, ga je Medeja (njegova sestra) prepričala, da se je mirno sestal z Jazonom, vodjo Argonavtov, ta pa ga je zahrbtno ubil. Medeja je Apsirtovo telo razsekala na kosce in jih vrgla v morje. Iz njegovih udov in drugih delov telesa so nastali »Apsirtovi otoki«: Apsyrtides.

Naselja

Naselja, razvrščena od severa proti jugu otoka (z malimi črkami so označene zapuščene, nenaseljene vasi oz. predeli pastirskih stanov):

Tramuntana (področje pastirskih stanov: Straganac, Konac, Žagnjevići, Frantin, Petrićevi, Ivanje, Rosuja, Niska), Porozina, Filozići, Beli, Sv. Petar, Dragozetići, Predošćica, Vodice, Merag, Vid, Stara Gavza (novo počitniško naselje severozahodno od kraja Cres), Cres, Lovrešćina, Loznati, Batjani, Gabrovice, Pernat, Zbićina, Valun, Lubenice, Mali Podol, Bertulčići, Veli Podol, Orlec, Zbišina, Vrana, Vidovići, Grmov, Hrasta, Padova, Martinšćica, Miholašćica, Stivan, Belej, Gradiška, Pizin, Srem, Plat, Verin, Ustrine, Osor (tu je dvižni most na otok Lošinj), Loze, Grmožaj, Murtovnik, Kalk, Drakovac, Peknji, Punta Križa, Peski.

Pomembnejša pristanišča, sidrišča in svetilniki

Razvrščena od severa proti jugu otoka:

Porozina, Prstenice (svetilnik), Cres, Valun, Martinšćica, Koromačna, Ustrine, Bijar, Osor, Kaldonta.

Okoliški otoki

Razvrščeni od severa proti jugu otoka:

Literatura

  • Mavrović, Nadir: Cres in Lošinj : sprehod po otokih, otočkih in čereh, Nerezine-Televrina, 1997
  • Fučić, Branko: Apsyrtides, Mali Lošinj : Narodno sveučilište, 1990

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Cres