To je Hancockov drugi album, pri katerem je eksperimentiral z elektronsko glasbo. To je tudi prvi album, pri katerem je sodeloval novi član zasedbe, igralec sintetizatorja, Patrick Gleeson. Gleeson je moral »nastaviti svoj sintetizator Moog, da bi Hancock igral nanj.« Hancock je bil nad Gleesonom tako navdušen, da je Gleesona »vprašal ne le, če bi pri albumu pomagal z nasnemavanjem, ampak tudi, če bi se pridružil zasedbi.« [4].
Crossings je skupaj z albumoma Fat Albert Rotunda in Mwandishi ponovno izšel v enem setu pod imenom Mwandishi: The Complete Warner Bros. Recordings leta 1994[5] in leta 2014 pod imenom The Warner Bros. Years (1969-1972).[6]