Cvito Fisković

Za druge pomene glej Fisković.
Cvito Fisković
Portret
Doprsni kip Cvita Fiskovića v pomorskem muzeju v Orebiću
Rojstvo24. december 1908({padleft:1908|4|0}-{padleft:12|2|0}-{padleft:24|2|0})[1]
Orebić[1]
Smrt13. julij 1996({padleft:1996|4|0}-{padleft:7|2|0}-{padleft:13|2|0})[2] (87 let)
Split[1]
Državljanstvo Hrvaška[2]
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Cislajtanija
Poklicumetnostni zgodovinar, arheolog, konzervator, restavrator, kustos, urednik

Cvito Fisković, hrvaški umetnostni zgodovinar in arheolog, redni član HAZU, * 24. december 1908, Orebić, † 13. julij 1996, Split.

Leta 1928 je končal gimnazijo v Dubrovniku, 1933 pa diplomiral iz umetnostne zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Po diplomi je do leta 1936 služboval kot učitelj, profesor in ravnatelj v Orebiću nato pa kot kustos Arheološkega muzeja v Splitu. Leta 1938 je na zagrebški Filozofski fakulteti doktoriral s tezo o korčulski katedrali. Leta 1943 se je pridružil Partizanom, od 1945 do upokojitve pa je bil ravnatelj Konzervatorskog zavoda za Dalmaciji v Splitu. Redni član HAZU je postal leta 1958.

Organiziral je raziskovalna dela na področju Dalmacije in Dubravnika, predvsem na področju umetnosti srednjegaveka. Objavil je več člankov in razprav v katerih je analiziral umetniška dela, obogatil jih je tudi z novimi arhivskimi dokumenti. Njegova najpomembnejša dela so: Korčulanska katedrala (Zagreb, 1939), Tripun Bokanić, graditelj zvonika trogirske katedrale (Split, 1940), Partizanski spomenici (Split, 1945), Dokumenti o radu naših graditelja i klesara 15. i 16. stoleča u Dubrovniku (Split, 1947), Prvi poznati dubrovački graditelji (Dubrovnik, 1955) ter članek o študiji in konzervatorskih delih na Dioklecijanovi palači v Splitu Prilog proučavanju i zaštiti Dioklecijanove palače u Splitu (JAZU, 1959, št. 279). Leta 1970 je prejel nagrado Socialistične republike Hrvaške za življenjsko delo.[3]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ Hrvatski biografski leksikon. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 2009.

Glej tudi