Grad Šabec
| Grad Šabec ali Sv. Martin hrvaško Kaštel Posrt | |
|---|---|
Paz, Cerovlje, Istrska županija  Hrvaška | |
 Ruševine gradu Šabec ali Sv. Martina v Istri (2009) | |
  Grad Šabec ali Sv. Martin hrvaško Kaštel Posrt | |
| Koordinati | 45°16′25.6″N 14°6′12.64″E / 45.273778°N 14.1035111°E |
| Vrsta | grad trdnjava |
| Višina | 17 m |
| Informacije o nahajališču | |
| Lastnik | kralj Henrik IV., Ulrik II. mejni grof v Istrski marki, Oglejski patriarhi, gospodje Pazinski, Goriški grofje, Devinski gospodje, Habsburžani, vitezi Gotniški, patriciji Mojsijevići, plemiška družina Barbo Waxensteini |
| Odprto za javnost | da |
| Stanje | vzdrževane ruševine |
| Zgodovina nahajališča | |
| Zgrajeno | 11. stoletje |
| Zgradil | Ulrik II. mejni grof v Istrski marki |
| Gradbeni materiali | kamen-apnenec |
Grad Šabec (hrvaško Posrt, italijansko Possert, nemško Schabez), tudi poznan kot Sv. Martin, je bila trdnjava stoječa ob cesti med naseljem Paz in Šušnjevico, v občini Cerovlje, v Istra, na Hrvaškem, od katerega so ostale le mogočne razvaline, ki so jih nedavno zaščitili. Ruševine gradu so ostanki gradu iz 11. stoletja (Sv. Martin), oziroma od v 16. stoletju imenovanega gradu (Šabec), čeprav arheološki dokazi kažejo na drugo polovico 14. stoletja. Grad je bil močno poškodovan v Uskoški vojni v letih 1615–17. Med letoma 2009 in 2014 so bile ruševine restavrirane.[1][2] V neposredni bližini ruševini gradu/trdnjave se nahaja majhna cerkev Sv. Martina dograjene leta 1367.
Zgodovina
Ta grad je bil doslej smatran za isto trdnjavo z različnimi imeni skozi zgodovino, Sv. Martin, Posert in Šabec, ki so bili ob več priložnostih ločeno omenjeni in grajeni, vendar to ni povsem potrjeno z arheološkimi raziskavami. Tako še vedno ni znano ali gre za isto lokacijo ali različne lokacije.
Grad povezujemo z navedbo “Castrum Sancti Martini” iz 11. stoletja, ko je bil s tem imenom omenjen v darovnici Ulrika II. mejnega grofa v Istrski marki Oglejskemu patriarhatu. V drugi polovici 14. stoletja je Sv. Martin pripadal Pazinski grofiji. Fevdalni gospodarji so bili Gotniški ali Guteneški gospodje, nakar je leta 1436 posest postala del družinske posesti Moysevich (Moise, Mojsijević). Pod oblastjo te družine se je območje imenovalo Posshart, okolica pa kot Possert.
V 16. stoletju je posest Mojsijevićev in Grad Kozljak leta 1529 podedoval Jurij (ali Giorgio) Barbo, iz družine Barbo in domnevno zgradil novo trdnjavo Šabec. V letih 1614 in 1617, med uskoško-beneško vojno, sta bila oba Sv. Martin (ali Possert) in Šabec okupirana in razrušena. Ker je bila stara trdnjava Šabec v ruševinah in zapuščena, je baron Barbo zgradil novi grad Belaj južno od stare trdnjave Šabec.
Na podlagi arheoloških izkopavanj so grad časovno datirali v drugo polovico 14. stoletja. To morda govori o tem, da so grad morda dali zgraditi Goriški grofje, ki so bili lastniki območja do leta 1374, ali pa Habsburžani, ki so nasledili Goriške.
Opis gradu
Grad je nepravilne trapezoidne oblike s stolpom. Širša stran gleda proti severu. Najbolje je ohranjen obrambni stolp, ki je bil petnadstropni in je ohranjen do višine 17 m.
Sklici
- ↑ Dagostin, Anđelo (13. marec 2013). »Obnova utvrde Posrt i kaštela u Pazu« [Restoration of fortress Posrt and castle in Paz]. Glas Istre (v hrvaščini). Pridobljeno 26. januarja 2015.
- ↑ Rimanić, Mirjan (4. oktober 2014). »Prvi obnovljeni srednjovjekovni kaštel u Istri« [First renovated medieval castle in Istria]. Glas Istre (v hrvaščini). Pridobljeno 26. januarja 2015.
Viri
- Regan, Krešimir; Nadilo, Branko (Junij 2012). »Istarski Kašteli: Utvrđeni gradovi i naselja sjeverno od Čepićkog polja« [Istrian Castles: Fortified towns and villages north of Čepić field] (PDF). Građevinar (v hrvaščini). Croatian Association of Civil Engineers. 64: 524–525. Pridobljeno 26. januarja 2015.
- Višnjić, Josip (17. november 2011). »Srednjovjekovna utvrda Possert kod Paza u Istri« [Medieval fortress Possert near Paz in Istria]. Croatian Conservation Institute (v hrvaščini). Pridobljeno 26. januarja 2015.