Hram slavnih rokenrola

Hram slavnih rokenrola
Rock and Roll Hall of Fame
Hram slavnih rokenrola se nahaja v Združene Države Amerike
Hram slavnih rokenrola
lega muzeja na zemljevidu ZDA
Ustanovitev20. april 1983
Lokacija1100 Rock and Roll Boulevard
(East Ninth Street ob Eriejskem jezeru)
Cleveland, Ohio, U.S. 44114
Koordinate41°30′31″N 81°41′44″W / 41.50861°N 81.69556°W / 41.50861; -81.69556Koordinati: 41°30′31″N 81°41′44″W / 41.50861°N 81.69556°W / 41.50861; -81.69556
Obiskovalci441.290 (2013)[1]
UstanoviteljAhmet Ertegun
PredsednikGreg Harris
Spletna stranrockhall.com

Hram slavnih rokenrola (angleško Rock and Roll Hall of Fame) je hram slavnih v Clevelandu, Ohio, ZDA, ki prepoznava in skrbi za arhiviranje zgodovine najslavnejših glasbenikov, producentov, inženirjev in drugih, ki so pomembneje vplivali na razvoj rokenrola oz. širše rock glasbe. Istoimenski sklad je 20. aprila 1983 s tem namenom ustanovil Ahmet Ertegun, ustanovitelj in predsednik založbe Atlantic Records.

Hram od leta 1995 domuje na obali Eriejskega jezera v središču Clevelanda v zgradbi, ki jo je zasnoval znameniti arhitekt I. M. Pei. Zgrajena je bila v javno-zasebnem partnerstvu z mestnimi oblastmi, ki tudi sicer podpirajo delovanje Hrama. Poleg tega upravlja s knjižnico in arhivom na temo rocka, ki se nahajata v kampusu kolidža Cuyahoga na drugi strani središča mesta.

Kljub kritikam na račun izbora je spremljajoči muzej, ki ponuja razne razstave eksponatov, povezanih z zgodovino rokenrola, in prireja koncerte, pomembna turistična atrakcija v Clevelandu in ima po lastni oceni dvesto milijonov USD gospodarskega učinka letno za svojo regijo od vstopnin (velika večina obiskovalcev je od drugod) ter plač za zaposlene.[2]

Postopek izbora

Kandidate za vključitev izvajalcev – glasbenikov in glasbenih skupin – nominira komisija Hrama izmed tistih, ki so svoj prvi posnetek izdali pred najmanj 25 leti in razpošljejo sezname približno 1000 »poznavalcem rocka«, ki nato glasujejo o kandidatih. Običajno je vsako leto izbranih pet kandidatov, ki so prejeli najvišje število glasov in več kot polovico glasov. Vključene v ostalih kategorijah izbira komisija Hrama neposredno. Postopek izbora za nobeno od kategorij ni javen.

Nove predstavnike vključujejo vsako leto na ceremoniji, prirejeni v New Yorku, Los Angelesu ali Clevelandu.[3] Sprva so bile predvidene štiri kategorije: izvajalci (Performers), neizvajalci (Non-performers), zgodnji vplivneži (Early influencers) in življenjski dosežki (Lifetime achievement). Leta 2000 so uvedli novo kategorijo za studijske glasbenike in člane skupin v ozadju (sidemen), ki je bila leta 2010 preimenovana v Nagrado za glasbeno odličnost (Award for Musical Excellence). Na ceremoniji leta 2018 je bila uvedena še kategorija za single glasbenikov, ki (še) niso vključeni v Hram slavnih.

Največ kritik je izbor deležen zaradi netransparentnosti postopka; nad nominacijami ima nadzor peščica posameznikov, ki sami niso glasbeniki, kot so soustanovitelj revije Rolling Stone Jann Wenner, nekdanja predsednica sklada Susan Evans in glasbeni kritik ter pisec Dave Marsh. Zato naj bi izbor bolj odražal osebne okuse članov komisije kot dejanske zasluge za rock, motiviran pa naj bi bil tudi finančno, saj so pogosto vključeni takrat aktualni zvezdniki ne glede na dolgoročni pomen za glasbo, nekaj največjih imen rocka pa manjka. Kritike letijo še na spolno in rasno neuravnoteženost izbora, zaradi česar komisija v zadnjih letih nekoliko svobodneje interpretira pojem rock in nominira tudi ustvarjalce soula, hip-hopa, R&B-ja idr.[4][5]

Sprejeti v hram slavnih rokenrola

Izvajalci

Pri sprejemu skupine šteje, da so sprejeti vsi njeni aktualni člani. Tako se lahko zgodi, da je posameznik sprejet večkrat, kot član različnih skupin ali solo izvajalec. Do leta 2017 je bilo takih posameznikov 22, pri čemer je bil edino Eric Clapton sprejet trikrat: kot solo izvajalec in član skupin Cream ter The Yardbirds.[6]

Nagrada za glasbeno odličnost

Kategorija, uvedena leta 2000, se je sprva imenovala »Stranski člani« (Sidemen), namenjena je bila prepoznavanju zaslug članov skupin, ki so zaradi svoje vloge deležni manj pozornosti od frontmanov. Leta 2010 je dobila sedanje ime.

  • 2000: Hal Blaine, King Curtis, James Jamerson, Scotty Moore, Earl Palmer
  • 2001: James Burton, Johnnie Johnson
  • 2002: Chet Atkins
  • 2003: Benny Benjamin, Floyd Cramer, Steve Douglas
  • 2008: Little Walter
  • 2009: Bill Black, D. J. Fontana, Spooner Oldham
  • 2011: Leon Russell
  • 2012: Cosimo Matassa, Tom Dowd, Glyn Johns
  • 2014: E Street Band
  • 2015: Ringo Starr
  • 2017: Nile Rodgers
  • 2021: LL Cool J, Billy Preston, Randy Rhoads
  • 2022: Jimmy Jam and Terry Lewis, Judas Priest

Zgodnji vplivi

  • 1986: Jimmie Rodgers, Jimmy Yancey, Robert Johnson
  • 1987: Louis Jordan, T-Bone Walker, Hank Williams
  • 1988: Woody Guthrie, Lead Belly, Les Paul
  • 1989: The Ink Spots, Bessie Smith, The Soul Stirrers
  • 1990: Charlie Christian, Louis Armstrong, Ma Rainey
  • 1991: Howlin' Wolf
  • 1992: Elmore James, Professor Longhair
  • 1993: Dinah Washington
  • 1994: Willie Dixon
  • 1995: The Orioles
  • 1996: Pete Seeger
  • 1997: Mahalia Jackson, Bill Monroe
  • 1998: Jelly Roll Morton
  • 1999: Bob Wills & His Texas Playboys, Charles Brown
  • 2000: Nat King Cole, Billie Holiday
  • 2009: Wanda Jackson
  • 2012: Freddie King
  • 2015: The »5« Royales
  • 2018: Sister Rosetta Tharpe
  • 2021: Kraftwerk, Charley Patton, Gil Scott-Heron
  • 2022: Harry Belafonte, Elizabeth Cotte

Nagrada Ahmeta Ertegüna

Kategorija se je sprva imenovala »Neizvajalci« (Non-performers), leta 2008 pa je bila poimenovana po ustanovitelju Hrama. Namenjena je priznavanju zaslug »tekstopiscev, producentov, didžejev, vodij založb, novinarjev in drugih zaposlenih v glasbeni industriji, ki so imeli velik vpliv na razvoj rokenrola«, pri tem pa so nekateri tudi priznani izvajalci.

  • 1986: Alan Freed, Sam Phillips
  • 1987: Leonard Chess, Ahmet Ertegün, Jerry Leiber, Mike Stoller, Jerry Wexler
  • 1988: Berry Gordy, Jr.
  • 1989: Phil Spector
  • 1990: Gerry Goffin, Carole King, Holland–Dozier–Holland
  • 1991: Dave Bartholomew, Ralph Bass
  • 1992: Leo Fender, Bill Graham, Doc Pomus
  • 1993: Dick Clark, Milt Gabler
  • 1994: Johnny Otis
  • 1995: Paul Ackerman
  • 1996: Tom Donahue
  • 1997: Syd Nathan
  • 1998: Allen Toussaint
  • 1999: George Martin
  • 2000: Clive Davis
  • 2001: Chris Blackwell
  • 2002: Jim Stewart
  • 2003: Mo Ostin
  • 2008: Kenny Gamble, Leon Huff
  • 2010: David Geffen, Otis Blackwell, Jeff Barry, Ellie Greenwich, Mort Shuman, Jesse Stone, Barry Mann, Cynthia Weil
  • 2011: Jac Holzman, Art Rupe
  • 2012: Don Kirshner
  • 2013: Lou Adler, Quincy Jones
  • 2014: Brian Epstein, Andrew Loog Oldham
  • 2016: Bert Berns
  • 2020: Irving Azoff, Jon Landau
  • 2021: Clarence Avant
  • 2022: Allen Grubman, Jimmy Iovine, Sylvia Robinson

Opombe

  1. ↑ Tega leta je posebna komisija neposredno vključila šest spremljevalnih skupin ločeno od normalnega postopka izbora z glasovnicami.

Sklici

  1. ↑ (PDF) 2013–14 Annual Report to the Community. Rock and Roll Hall of Fame and Museum. 2014. p. 5. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-03-06. https://web.archive.org/web/20150306004310/http://rockhall.com/media/assets/files/RockHallAnnual_2013-2014_062614.pdf. Pridobljeno 2016-04-15. 
  2. ↑ Lynch, John (14. april 2018). »Inside the Rock & Roll Hall of Fame: How the museum reinvented itself to bring an annual record $199 million to Cleveland, Ohio«. Business Insider. Pridobljeno 10. januarja 2019.
  3. ↑ Grzegorek, Vince (8. april 2016). »Rock Hall President: Induction to Take Place in Cleveland Every Other Year Beginning in 2018«. Cleveland Scene. Pridobljeno 10. januarja 2019.
  4. ↑ Coscarelli, Joe (9. oktober 2018). »Janet Jackson, Stevie Nicks and Def Leppard Nominated for Rock & Roll Hall of Fame«. The New York Times. Pridobljeno 10. januarja 2019.
  5. ↑ Garratt, Rob (20. december 2017). »Making sense of the Rock & Roll Hall of Fame«. The National. Pridobljeno 10. januarja 2010.
  6. ↑ »Rock and Roll Hall of Fame makes Clapton first triple inductee«. CNN. 7. marec 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. januarja 2008. Pridobljeno 3. januarja 2008.

Zunanje povezave