Informacijska preobremenjenost

Informacijska preobremenjenost, znana tudi kot zasičenost z informacijami ali informacijska prenasičenost, nastane, ko imamo o neki zadevi preveč informacij, zato jo težko razumemo in imamo zaradi tega težave pri učinkovitem sprejemanju odločitev. Na splošno je povezana s preveliko količino informacij, s katerimi se soočamo vsakodnevno. Izraz "informacijska preobremenjenost" so že leta 1962 prvič uporabili znanstveniki na področju managementa in informacijskih študij, med drugim Bertram Gross v knjigi iz leta 1964 z naslovom The Managing of Organisations, [1] [2] populariziral pa ga je Alvin Toffler v svoji uspešnici iz leta 1970 Future Shock . [3]

Gonilna sila informacijske preobremenjenosti so informacijske tehnologije, saj omogočajo preprosto ustvarjanje in distribucijo velikih količin informacij. Poleg tehnoloških dejavnikov, katerih učinki so prisotni že dlje časa, je preobremenjenost še okrepil vzpon družbenih medijev, vključno z ekonomijo pozornosti, ki omogoča krajo pozornosti . [4] [5] V dobi digitalnih tehnologij, informatike in internetne kulture (oz. digitalne kulture) je informacijska preobremenjenost povezana s prekomerno izpostavljenostjo ter pretirano konzumacijo informacij in podatkov.

Sklici

  1. ↑ Gross, Bertram, M. (1964). The Managing Organizations: The Administrative Struggle, vol 2. str. 856ff.
  2. ↑ Levy, Daniel (2008). »Information Overload«. V Himma, Kenneth Himar (ur.). The Handbook of Information and Computer Ethics. Hoboken: Wiley & Sons. str. 502. ISBN 978-0-471-79959-7.
  3. ↑ »Information Overload, Why it Matters and How to Combat It«. Interaction Design Foundation. Pridobljeno 1. avgusta 2018.
  4. ↑ Wu, Tim (14. april 2017). »The Crisis of Attention Theft—Ads That Steal Your Time for Nothing in Return«. Wired. Pridobljeno 9. avgusta 2021.
  5. ↑ McFedries, Paul (22. maj 2014). »Stop, Attention Thief!«. IEEE Spectrum (v angleščini). Institute of Electrical and Electronics Engineers. Pridobljeno 9. avgusta 2021.