Karel I. Anžujski

Karel I.
Karlovo kronanje za kralja Sicilije v Rimu leta 1265
Kralj Sicilije (položaj je od leta 1282 izpodbijal Peter III. Aragonski)
Vladanje	1266–1282 (otok Sicilija in ozemlja na celini) 1282–1285 (ozemlja na celini, znana kot Neapeljsko kraljestvo)
Kronanje	5. januar 1266
Predhodnik	Manfred
Naslednik	Peter I. in Konstanca II. (Sicilija) Karel II. (Neapeljsko kraljestvo na celini)
Grof Anžujski in grof Mainski
Vladanje	1246–1285
Naslednik	Karel II.
Grof Provanse
Vladanje	1246–1285
Predhodnik	Beatrice
Naslednik	Karel II.
Princ Ahaje
Vladanje	1278–1285
Predhodnik	Viljem
Naslednik	Karel II.
Rojstvo	1226/1227 Pariz
Smrt	7. januar 1285 (star 57–59 let) Foggia, Neapeljsko kraljestvo
Pokop	Stolnica v Neaplju
Zakonci	Beatrice Provansalska Margareta Burgundska
Potomci More	Beatrice, latinska cesarica Karel II. Neapeljski Filip Sicilski Elizabeta Sicilska, kraljica Ogrske
Rodbina	Sicilski Anžujci
Oče	Ludvik VIII. Francoski
Mati	Blanka Kastiljska

Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.

Bil je sin francoskega kralja Ludvika VIII. in Blanke Kastiljske ter brat francoskega kralja Ludvika IX.. Leta 1266 je za račun papeža Klemna IV. osvojil Kraljevino Sicilijo, od katere pa je ohranil samo celinski del, Neapeljsko kraljestvo, in bil njegov kralj od 1266. do smrti.

Prestavil je sicilsko prestolnico iz Palerma v Neapelj in pozneje se je tudi sam umaknil z otoka. S tem je dejansko razdelil Kraljevino Sicilijo na dva dela, celinskega in otoškega. Uradno je bila delitev potrjena leta 1302: nastalo je Neapeljsko kraljestvo, to je južna Italija, medtem ko je Sicilija pripadla Aragoncem pod imenom Trinacria.

Karel I. Anžujski je nadaljeval z osvajanjem Sredozemlja. Osvojil je albansko obalo (Drač) in del grške (Ahajo), oklical se je za kralja Albanije in se pripravljal za napad na Bizanc in Jeruzalem. Davki na Siciliji so bili veliki, pa tudi vladarji ogroženih držav so se ga bali in so podpihovali upor Sicilijancev. Tako je 1282. prišlo v Palermu do upora poznanega kot sicilske večernice, ki ga je z invazijo podprl aragonski kralj Peter III. in zavzel Sicilijo, ki je tako prišla pod aragonsko oblast.

Po porazu na Siciliji so se Karlu težave samo še kopičile. Po uničenju njegove mornarice pri Malti so začeli Aragonci ogrožati tudi njegovo posest na celini. Da bi razbremenil položaj, je z blagoslovom papeža nagovoril svojega nečaka, francoskega kralja Filipa III., h križarski vojni proti Aragonu v Španiji. Med tem so Aragonci ujeli njegovega sina, tudi Karla, ko je neuspešno skušal braniti neapeljski zaliv.

Karel I. je 1285. med obrambo Apulije in Kalabrije umrl in nasledil ga je sin Karel II. Anžujski z vzdevkom Hromi.