Koncept

Koncépt[1] je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov. Koncept konkretizira vse svoje dejanske ali možnostne primere, naj si bodo to stvari v resničnem svetu ali druge zamisli (ideje). Koncepte obravnavajo v mnogih, če ne v vseh, znanstvenih vedah, bodisi eksplicitno, kot na primer psihologija, filozofija, ali implicitno, kot na primer matematika, fizika.

Koncept je sopomenka za zamisel.[1]

Diagram
Kadar se z mišljenjem ustvari posplošitev, kot je na primer koncept drevesa, se povzamejo podobnosti iz številnih primerov. Poenostavljanje omogoča višjenivojsko mišljenje.

V metafiziki in še posebej ontologiji je koncept osnovna kategorija obstoja. V sodobni filozofiji obstajajo vsaj trije prevladujoči načini razumevanja konceptov:[2]

  • kot miselne predstavitve, kjer so koncepti entitete, ki obstajajo v možganih.
  • kot zmožnosti, kjer so koncepti zmožnosti svojske kognitivnim posredovalcem.
  • kot abstraktni objekti, kjer so objekti sestavine podmen, ki posredujejo med mislijo, jezikom in referenti.

Etimologija

Izraz »koncept« se zasledi med letoma 1554 in 1560 (latinsko conceptus (m), concepta (ž), conceptum (s); množina conceptī, conceptae, concepta) – predstavljati si (nekaj)).[3] Kar se danes označuje za »klasično teorijo konceptov«, je Aristotelova teorija o definiciji strokovnih izrazov (terminov). Pomen koncepta raziskuje glavni tok informacijskih znanosti,[4][5] kognitivnih znanosti, metafizike in filozofije mišljenja. V kontekstih računalniških in informacijskih znanosti se posebej izraz 'koncept' velikokrat rabi na nejasne ali neskladne načine.[6]

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 »koncept«. SSKJ. 2. april 2014. Pridobljeno 18. septembra 2014.
  2. ↑ Margolis; Lawrence (2011).
  3. ↑ »The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition« (v angleščini).
  4. ↑ Stock (2010).
  5. ↑ Hjørland (2009).
  6. ↑ Smith (2004).

Viri