Srakoperji

Srakoperji
orientalski srakoper (Lanius schach)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Animalia (živali)
Deblo:
Chordata (strunarji)
Razred:
Aves (ptiči)
Red:
Passeriformes (pevci)
Družina:
Laniidae

Rafinesque, 1815
Rodovi
  • Corvinella
  • Urolestes
  • Eurocephalus
  • Lanius

Srakoperji (znanstveno ime Laniidae) so družina mesojedih ptičev pevcev, v katero uvrščamo 33 vrst v štirih rodovih.[1] Njihovo znanstveno ime izvira iz latinske besede za mesarja, kar se nanaša na njihovo prehranjevanje.[2]

Opis

Družina združuje majhne, srednje in dokaj velike predstavnike pevcev, ki jih prepoznamo po vitkem telesu, kratkem vratu in zaokroženih perutih,[3] predvsem pa po močnem zakrivljenem kljunu. Zgornja čeljustnica ima poleg zakrivljene konice še zobec na vsakem robu, ki se prilega v vdolbino na spodnji. Zaradi teh so jih včasih uvrščali med sokole. Njihovo perje je zemeljskih barv, za večino je značilna temna obrazna maska čez oči.[4]

Veliki srakoper s plenom, nabodenim na trn

Srakoperji so aktivni plenilci, ki se lotijo tudi razmeroma velikega plena. Na plen prežijo z izpostavljenega mesta in ga zgrabijo z nogami, predvsem pa so znani po navadi, da ga nabodejo na trne ali druge ostre predmete in se dlje časa vračajo prehranjevat (čeprav nabadanje plena ni omejeno samo na srakoperje).[4] To početje ni nujno namenjeno samo shranjevanju; severnoameriški Lanius ludovicianus denimo lovi izjemno strupene kobilice vrste Romalea guttata, katerih toksin razpade po dnevu ali dveh, nakar jo srakoper lahko poje.[5] Sicer so razmeroma odporni na kemično obrambo žuželk.[4]

So monogamni in v času gnezditve teritorialni. Sporazumevajo se s kratkimi, ostrimi kriki.[4]

Ekologija in razširjenost

V splošnem so srakoperji ptiči toplega podnebja, večina vrst živi v Afriki. Običajno naseljujejo odprto krajino, zlasti savane in nizko grmičevje, kjer lovijo svoj plen, nekateri pa so tudi gozdni. Nekaj vrst se je razširilo v hladnejše predele Palearktike, dve – Lanius ludovicianus in Lanius borealis – pa v Severno Ameriko. Le v Južni Ameriki in Avstraliji ne živi noben srakoper. Skoraj polovica vrst se seli med gnezditvenimi območji in prezimovališči.[1][6]

Hranijo se s številnimi živalmi, manjšimi od njih, tudi vretenčarji, kot so glodavci, plazilci in manjši ptiči, večino prehrane pa predstavljajo žuželke. Nekaj vrst je izključno žužkojedih.[4]

Seznam vrst

Prepoznanih je 33 vrst v štirih rodovih, od katerih velika večina spada v rod »pravih« srakoperjev (Lanius). Ostali trije majhni rodovi so izključno afriški.[1]

Južnoafriška vrsta Urolestes melanoleucus spominja na srako
Azijska vrsta Lanius phoenicuroides
Območje razširjenosti vrste Lanius borealis sega na sever vse do Aljaske in osrednje Sibirije
  • rod Corvinella
    • Corvinella corvina
  • rod Urolestes
    • Urolestes melanoleucus
  • rod Eurocephalus
    • Eurocephalus ruppelli
    • Eurocephalus anguitimens
  • rod Lanius (srakoper)
    • Lanius tigrinus
    • Lanius souzae
    • Lanius bucephalus
    • sibirski srakoper (Lanius cristatus)
    • rjavi srakoper (Lanius collurio)
    • bledi srakoper (Lanius isabellinus)
    • Lanius phoenicuroides
    • Lanius collurioides
    • Lanius gubernator
    • Lanius vittatus
    • orientalski srakoper (Lanius schach)
    • Lanius tephronotus
    • Lanius validirostris
    • Lanius mackinnoni
    • črnočeli srakoper (Lanius minor)
    • Lanius ludovicianus
    • Lanius borealis
    • veliki srakoper (Lanius excubitor)
    • južni veliki srakoper (Lanius meridionalis)
    • Lanius sphenocercus
    • akacijev srakoper(Lanius excubitoroides)
    • Lanius cabanisi
    • Lanius dorsalis
    • Lanius somalicus
    • Lanius humeralis
    • Lanius collaris
    • Lanius newtoni
    • rjavoglavi srakoper (Lanius senator)
    • zakrinkani srakoper (Lanius nubicus)

V Sloveniji gnezdijo tri vrste: rjavi, črnočeli in rjavoglavi srakoper.[7]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (20. januar 2019). »Shrikes, vireos, shrike-babblers«. IOC World Bird List 9.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 15. junija 2019.
  2. ↑ Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 219. ISBN 978-1-4081-2501-4.
  3. ↑ Yosef, R.; Bonan, A. (2019). »Shrikes (Laniidae)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona: Lynx Edicions. Pridobljeno 15. junija 2019.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Harris, Tony (2010). Shrikes and Bush-shrikes. Bloomsbury Publishing. ISBN 978-1-4081-3543-3.
  5. ↑ Yosef, Reuven; Whitman, Douglas W. (1992). »Predator exaptations and defensive adaptations in evolutionary balance: No defence is perfect«. Evolutionary Ecology. Zv. 6, št. 6. str. 527–536. doi:10.1007/BF02270696.
  6. ↑ Clive Finlayson (2011). Avian survivors: The History and Biogeography of Palearctic. Bloomsbury Publishing. str. 37–41. ISBN 978-1-4081-3732-1.
  7. ↑ Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: srakoperji.