Ljudziđue

Ta članek vsebuje posebne znake. Brez ustrezne podpore za prikaz boste morda videli vprašaje, kvadratke ali druge znake.

Šest zdravilnih zvokov ali ljudziđue (六字訣) je ena izmed najbolj pogostih oblik medicinskega qigonga, pri kateri z izbranim zvokom zdravimo sklope telesnih organov. Poleg vadbe zvokov običajno vključuje tudi z dihanjem usklajene gibe, ki spremljajo vadbo določenih zvokov.

Zgodovina

Že proti koncu 3. stoletja pr.n.š. se pojavi najstarejše poročilo o vadbi nekih zdravilnih zvokov.[1] Najstarejšo ohranjeno omembo nam poznanih Šestih zdravilnih zvokov pa je v delu Jangśingjanminglu (养性延命录) zabeležil zdravnik Tao Hungdžing (456- 536).[2][3] Okrog leta 600 n.š. je budistični menih Dži Džvan zvoke naštel kot Hui, Hu, Śi, Ke, Śu in Si.[1] V povezavi z zdravilnimi zvoki so telesni gibi prvič omenjeni šele pri Hu Venhvanu in Gao Ljanu iz časa dinastije Ming.[navedi vir]

Teoretična osnova

Šest zdravilnih zvokov ima svojo teoretično osnovo v tradicionalni kitajski medicini, ki med drugim zagovarja doktrino petih elementov in petih notranjih organov. Po trditvi Si-Mjao Suna iz časa dinastije Tang naj bi vadba Šestih zdravilnih zvokov prinašala večje učinke za zdravje kot najbolj čudežne pilule.[1] Osnovni princip vadbe zdravilnih zvokov je v tem, da naj bi z določenim glasom s pomočjo pljuč (dihanja) iz določenega organa odstranili neravnovesje.[4] Šest zdravilnih zvokov naj bi pomagalo pri odstranjevanju odvečne vročine iz organov.[5] V devetdesetih letih 20. stoletja je Šest zdravilnih zvokov preučeval institut za biokibernetiko in feedback, ki je ugotovil, da vadba zdravilnih zvokovv možganih okrepi fekvence alfa in theta.[6]

Posamezni zvoki

Vadimo tišje zvoke, saj bi glasni zvoki povzročili napetost v organih, poseldično pa naj bi prišlo do stagnacije qija.[4][7] Zvoke običajno vadimo vsakega po šestkrat.[8][9] Če je posamezen organ obolel, zvok tega organa ponavljamo vsaj 36-krat.[10] Zvoke lahko vadimo v določenem zaporedju ali pa le izbranega za določeno bolezen.[1] Obstajajo različna zaporedja vaj, ki jih spremljajo tudi različne oblike telesnih gibov:[1][4][9][10]

Elementi les ogenj zemlja kovina voda ogenj
Zdravilni zvok 噓 Śu 呵 He/Ke 呼 Hu 呬 Si 吹 Hui 嘻 Śi
Izgovorjava »Śü«; jezik je tik ob
nebu 		»Hə«, »Ha«; široko
odprta usta 		»Hu«; zvok globoko
iz grla		 »Sə« oziroma »Sss«;
jezik je za zobmi		 »Hvei«, »Fu«; kot da bi
skušali upihniti svečo 		»Śi/Hi« ; z jezikom
zgoraj in spredaj
Glavni organ jetra srce vranica pljuča ledvica trodelni grelec
Stranski organ žolčnik tanko črevo želodec debelo črevo sečni mehur osrčnik
Specifični organi oko jezik usta nos uho /
Zaporedje po Si-Miao Sunu: 1 2 3 4 5 6
Zaporedje po Jwing-Ming Yangu: 5 1 2 3 6 4
Zaporedje po Howardu Reidu: 2 3 4 5 1 6
Zaporedje po Mantaku Chii: 3 4 5 1 2 6

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Liang, Wu (1997): 70-71.
  2. ↑ Davis (2008): str. 49
  3. ↑ Wang (2011): str. 56
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Yang (1998): 140-141.
  5. ↑ Chia (1993): str. 43.
  6. ↑ Chia (2003): str. 35-38.
  7. ↑ Chia (1993): str. 51.
  8. ↑ Liang, Wu (1997): 45-70.
  9. ↑ 9,0 9,1 Chia (1993): str. 49-76.
  10. ↑ 10,0 10,1 Reid (1994): str.169.

Viri