Mario Lanza

Mario Lanza
Portret
RojstvoAlfred Arnold Cocozza
31. januar 1921({padleft:1921|4|0}-{padleft:1|2|0}-{padleft:31|2|0})[1][2][…]
Philadelphia[1]
Smrt7. oktober 1959({padleft:1959|4|0}-{padleft:10|2|0}-{padleft:7|2|0})[1][2][…] (38 let)
Rim[1]
Državljanstvo ZDA
Poklicoperni pevec, glasbenik, filmski igralec, studijski glasbenik

Mario Lanza (s pravim imenom Alfred Arnold Cocozza), ameriški operni pevec tenorist in igralec italijanskega rodu, 31. januar 1921, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 7. oktober 1959, Rim, Italija.

Lanza je bil eden najpopularnejših pevcev v 40. in 50. letih 20. stoletja.

Življenje

Rodil se je v družini italijanskih priseljencev. Njegov glas je zgodaj odkril Sergej Kusewicki, skladatelj in direktor bostonskega simfoničnega orkestra. Glasbo je nato študiral na konservatoriju Berkshire Music Center v Tanglewoodu. Debutiral je kot Fenton v Nicolajevi operi Vesele žene windsorske leta 1942. Nastopati je začel v najpomembnejših tenorskih vlogah (Rudolf v La Boheme, Pinkerton v Madama Butterfly, Otello, Alfred v Traviati ...)

Leta 1947 je podpisal sedemletno pogodbo s filmsko družbo Metro-Goldwyn-Mayer in pričel nastopati v filmih. Tako je mdr. nastopil v vlogi Enrica Carusa v filmu Veliki Caruso (1951), glas pa je posodil angleškemu igralcu Edmundu Purdomu v filmu Princ Študent (1954), posnetem po Rombergovi istoimenski opereti.

Lanza je umrl star komaj 38 let za posledicami srčnega infarkta kot eden najslavnejših tenoristov svojega časa.

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118726501 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.