Nizamul al-Mulk

Khwaja Nizam al-Mulk Tusi
خواجه نظام الملک طوسی,
Portret
Vezir Seldžuškega cesarstva
Na položaju
29. november 1064 – 14. oktober, 1092
MonarhAlp Arslan, Malik Šah I.
PredhodnikAl Kunduri
NaslednikTadž Al Mulk Abu Ganaim
Osebni podatki
Rojstvo1018[1][2][…]
Tus, gaznavidski imperij[d]
Smrt14. oktober 1092({padleft:1092|4|0}-{padleft:10|2|0}-{padleft:14|2|0})[4][5]
Sahneh[d], seldžuški imperij, Borujerd[d], seldžuški imperij
Zakoncineznana gruzijska princesa
OtrociAhmed Ibn Nizam Al Mulk
Šams Al Mulk Utman
Abolfat Fahr Ol Malek
Amal Al Mulk
Muajd Al Mulk
Džamal Al Mulk
Poklicznanstvenik, pisatelj, politik
Verska opredelitev
islam

Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko ‏نظام الملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي‎, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi ‏خواجه نظام الملک طوسی‎, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak[6][7] in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I.,[8] * 10. april 1018, Tus, provinca Horasan, sedaj Iran, † 14. oktober 1092, pri Nehavandu blizu Sahne.

Po Alp Arslanovem umoru leta 1072[9] je imel v Seldžuškem cesarstvu kakšnih dvajset let skoraj absolutno oblast.

Nizam Al Mulk je častno ime, ki ga je dobil za svoje državniške zasluge, in pomeni "dobra ureditev kraljestva".[10]

Poleg državniškega dela je zelo znan tudi po več razpravah o kraljevanju z naslovom Sijasatnama (Knjiga vladanja) in tudi po sistematičnemu ustanavljanju visokih šol v več mestih. Te šole so po njem dobile ime medrese Nizamije.

Leta 1092 leta ga je Ibn Tahir, fida'i (fedai) od njegovega nekdanjega sošolca, vodje asasinov as-Sabaha, preoblečen v muslimanskega puščavnika, sufijo, zabodel pri Nehavandu blizu Sahne, ko se je vračal iz Hamadana v Kermanšah.

Sklici

  1. ↑ Record #118588222 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ Swartz A. Open Library — 2007.
  3. ↑ Encyclopædia Universalis — Encyclopædia Britannica.
  4. ↑ Encyclopædia Britannica
  5. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  6. ↑ G.E. Von Grunebaum, K. Watson (2005), Classical Islam: A History, 600 A.D. to 1258 A.D., Aldine Transaction, str. 155.
  7. ↑ P.M. Holt, A.K.S. Lambton, B. Lewis (1977), The Cambridge History of Islam, 1. zvezek, Cambridge University Press, str. 150.
  8. ↑ H. Bowen, C.E. Bosworth, Niẓām al-Mulk, Encyclopaedia of Islam.
  9. ↑ H. A. R. Gibb (1960-1985), The Encyclopedia of Islam, 8. zvezek, Leiden: Brill. str. 70.
  10. ↑ M.G.S. Hodgson (1958), The Venture of Islam, 1. del: The Classical Age of Islam, Chicago in London: University of Chicago Press, str. 19.

Glej tudi