Padova (pokrajina)

Pokrajina Padova

Provincia di Padova
Zastava Pokrajina Padova
Zastava
Grb Pokrajina Padova
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Lega pokrajine znotraj Italije
Država Italija
Dežela Benečija
Glavno mestoPadova
Občine101 občina
Upravljanje
 • PredsednikSergio Giordani[d]
Površina
 • Skupno2.144,15 km2
Prebivalstvo
 (31. decembra 2023)[1]
 • Skupno931.607
 • Gostota430 preb./km2
Poštne številke
35010–35048, 35121–35143
Tel. območne kode049, 0425, 0429
Avtomobilska oznakaPD
Koda ISTAT028

Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova [provìnča di pàdova]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Meji na severu s pokrajinama Treviso in Vicenza, na vzhodu z Metropolitanskim mestom Benetke, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu s pokrajinama Verona in Vicenza. Zavzema tudi majhen del Beneške lagune.

Večje občine

Glavno mesto je Padova, ki šteje preko 210.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Mesto Prebivalcev
Padova 210.301
Selvazzano Dentro 21.731
Vigonza 20.901
Albignasego 20.696
Cittadella 19.777
Abano Terme 19.136
Piove di sacco 18.271
Monselice 17.495
Este 16.864
Cadoneghe 15.576

Naravne zanimivosti

Glavna zaščitena področja so:

  • Regijski park Colli Euganei (Parco regionale dei Colli Euganei)
  • Regijski park reke Sile (Parco regionale del Fiume Sile)
  • Mokrišče pri Onari (Riserva naturale regionale di interesse locale di Tombolo).

Zgodovinske zanimivosti

Mestna komuna Padova je bila najhujši nasprotnik dinastije, ki je v srednjem veku gospodovala večini današnje Benečije: to so bili Ezzelini ali Ecelini [edzelìni, ečelìni]. Verjetno so bili potomci germanskega vojščaka, ki je leta 1036 spremljal Konrada II. v Pavio. Do leta 1199 so imeli sedež v kraju Onara (danes v občini Tombolo). Najbolj znan med njimi je gotovo Ezzelino III. Grozni, ki je - med drugim - v istem dnevu baje dal pobiti kar 10.000 padovancev. Omembe vreden je pa tudi njegov oče Ezzelino II., znan s pridevkom menih, ker je preživel zadnja leta v samostanu. Bil je poročen štirikrat in preživelo ga je kar deset otrok. Tudi njegova hči Cunizza [kunìca], sestra Ezzelina Groznega, se je poročila petkrat in si tudi izven zakona pridobila vzdevek Venerina hči, a v zrelih letih se je predala izključno religiji in spokornosti. Dante Alighieri, ki jo je osebno poznal, jo je postavil v raj. Pri osemdesetem letu starosti se je zatekla v samostan in ni znano leto njene smrti.

Viri

  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 9. februarja 2025.