Padova (pokrajina)
Pokrajina Padova Provincia di Padova | |||
---|---|---|---|
| |||
![]() Lega pokrajine znotraj Italije | |||
Država | ![]() | ||
Dežela | ![]() | ||
Glavno mesto | Padova | ||
Občine | 101 občina | ||
Upravljanje | |||
• Predsednik | Sergio Giordani[d] | ||
Površina | |||
• Skupno | 2.144,15 km2 | ||
Prebivalstvo (31. decembra 2023)[1] | |||
• Skupno | 931.607 | ||
• Gostota | 430 preb./km2 | ||
Poštne številke | 35010–35048, 35121–35143 | ||
Tel. območne kode | 049, 0425, 0429 | ||
Avtomobilska oznaka | PD | ||
Koda ISTAT | 028 |
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova [provìnča di pàdova]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Meji na severu s pokrajinama Treviso in Vicenza, na vzhodu z Metropolitanskim mestom Benetke, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu s pokrajinama Verona in Vicenza. Zavzema tudi majhen del Beneške lagune.
Večje občine
Glavno mesto je Padova, ki šteje preko 210.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):
Mesto | Prebivalcev |
---|---|
Padova | 210.301 |
Selvazzano Dentro | 21.731 |
Vigonza | 20.901 |
Albignasego | 20.696 |
Cittadella | 19.777 |
Abano Terme | 19.136 |
Piove di sacco | 18.271 |
Monselice | 17.495 |
Este | 16.864 |
Cadoneghe | 15.576 |
Naravne zanimivosti
Glavna zaščitena področja so:
- Regijski park Colli Euganei (Parco regionale dei Colli Euganei)
- Regijski park reke Sile (Parco regionale del Fiume Sile)
- Mokrišče pri Onari (Riserva naturale regionale di interesse locale di Tombolo).
Zgodovinske zanimivosti
Mestna komuna Padova je bila najhujši nasprotnik dinastije, ki je v srednjem veku gospodovala večini današnje Benečije: to so bili Ezzelini ali Ecelini [edzelìni, ečelìni]. Verjetno so bili potomci germanskega vojščaka, ki je leta 1036 spremljal Konrada II. v Pavio. Do leta 1199 so imeli sedež v kraju Onara (danes v občini Tombolo). Najbolj znan med njimi je gotovo Ezzelino III. Grozni, ki je - med drugim - v istem dnevu baje dal pobiti kar 10.000 padovancev. Omembe vreden je pa tudi njegov oče Ezzelino II., znan s pridevkom menih, ker je preživel zadnja leta v samostanu. Bil je poročen štirikrat in preživelo ga je kar deset otrok. Tudi njegova hči Cunizza [kunìca], sestra Ezzelina Groznega, se je poročila petkrat in si tudi izven zakona pridobila vzdevek Venerina hči, a v zrelih letih se je predala izključno religiji in spokornosti. Dante Alighieri, ki jo je osebno poznal, jo je postavil v raj. Pri osemdesetem letu starosti se je zatekla v samostan in ni znano leto njene smrti.
Viri
- ↑ »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 9. februarja 2025.
- Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
- Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986