Protipapež Janez VIII.

 Janez VIII. 
Škofija25. januar 844 (izvoljen)
Konec papeževanjajanuar 847
PredhodnikFilip
NaslednikAnastazij III.
NasprotnikSergij II.
Redovi
Položaj13. protipapež
Osebni podatki
Rojstvocca. 790
Smrt1. januar 874
NarodnostItalijan
Prejšnji položajdiakon v Rimu
Drugi papeži z imenom Janez

Janez VIII., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † ? ( Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Življenjepis

Po Gregorjevi smrti so v Rimu nastali nemiri. 25. januarja 844 je duhovščina in večina Rimljanov izvolila za papeža arhiprezbiterja Sergija, del laikov pa z odobravanjem (per exclamationem) diakona Janeza, ki si je izbral ime Janez VIII. Ker so Janezovi pripadniki grozili s silo, so Sergija takoj posvetili, ne da bi čakali na cesarjevo potrditev, kakor je določala Constitutio Romana iz leta 824. Tam je namreč pisalo, da je lahko novoizvoljeni papež posvečen šele takrat, ko potrdi volitve frankovski vladar. Cesar Lotar - ki je ljubosumno varoval svojo oblast, rad pa omejeval tujo - je v Rim poslal svojega sina Ludvika II. z močnim vojaškim spremstvom, da bi skupaj z metzskim škofom Dragom preiskal potek volitev. Ko je Ludvik pomiril zdražbe, potrdil Sergijevo umestitev in Janezovo odstavitev, ga je Sergij mazilil za langobardskega kralja ter prisegel zvestobo Lotarju. Oddahnili so se on in Rimljani, ko je vojaščina zapustila Rim.[1][2]

Večina zgovovinarjev poroča tako. Cristo Raul pa dogodke dramatično in podrobno opisuje takole:

Ob smrti Gregorja se je zbrala višja duhovščina (procures) in laiki, visoki in preprosti, da bi se posvetovali o izbiri kandidata. Po Božji previdnosti so se soglasno odločili, da izberejo arhiprezbiterja Sergija, sina Sergija Colonna. Ko se je zbor razšel, je neki diakon po imenu Janez zbral mestno sodrgo in na grozo Rimljanov vlomil s silo v Lateransko palačo. Kakor je bilo možno hitro navdušiti Rimljane, jim je bilo prav tako mogoče hitro vliti strah v kosti. Ni še minila ura, ko je prišla novica, da se zbirajo rimski knezi (Quiritum Principes). Pristaši so se razbežali in pustili Janeza njegovi usodi. Knezi so se s konji podali v baziliko sv. Martina in Silvestra ter z velikim veseljem in slavjem pospremili Sergija v Lateran. Ta dan je padlo obilo snega; ljudje so to imeli za znamenje, da je njihovega kandidata potrdilo tudi nebo. Janez je bil obsojen na smrt in množica bi ga bila razrezala na koščke; Sergij pa ga je pomilostil in poslal junija 844 v samostan. Papež namreč ni hotel vračati hudega s hudim.[3]

Smrt

Papež Sergij II. je rešil življenje svojemu nasprotniku s tem, da ga je zaprl v samostan

Sergij je umrl neznano kdaj v nekem samostanu v Rimu ali okolici.

Glej tudi

Opombe in viri

  1. ↑ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 94.
  2. ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 141.
  3. ↑ »Sergius II«. Cristo Raul Y&S. Pridobljeno 9. avgusta 2013.[mrtva povezava]

Nadaljnje branje

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • Mann, Horace K., The Lives of the Popes in the Early Middle Ages, Vol. II: The Popes During the Carolingian Empire, 795–858 (1906)
  • DeCormenin, Louis Marie; Gihon, James L., A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth (1857)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Protipapež Janez VIII.


Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Filip 		Protipapež
844 		Naslednik: 
Anastazij III.