Sienska slikarska šola

Simone Martini, Oznanjenje s sv. Margareti in sv. Ansanom, 1333

Sienska slikarska šola je od 13. do 15. stoletja cvetela v italijanski Sieni. Med najpomembnejšimi umetniki so Duccio, katerega dela kažejo na bizantinski vpliv, njegov učenec Simone Martini, bratje Pietro Lorenzetti in Ambrogio Lorenzetti ter Domenico in Taddeo di Bartolo, Sassetta in Matteo di Giovanni.

Zgodovina

Pietro Lorenzetti, detajl Snemanje skriža, freska v spodnji cerkvi Bazilika sv. Frančiška Asiškega

Duccia lahko štejemo za »očeta sienskega slikarstva«.[1] Brata Pietro in Ambrogio Lorenzetti sta bila »odgovorna za ključni razvoj sienske umetnosti, ki se je od tradicije, ki jo je podedoval Duccio, premaknila h gotskemu slogu in vključevala novosti v Firencah, ki sta jih uvedla Giotto in Arnolfo di Cambio«.[2]

»Sineska umetnost je cvetela tudi takrat, ko je Siena sama začela gospodarsko in politično propadati. In medtem ko umetniki iz Siene iz 15. stoletja niso uživali širokega pokroviteljstva in spoštovanja, ki so ga prejeli njihovi predhodniki iz 14. stoletja, so slike in iluminirani rokopisi ustvarili v obliki eden od podcenjenih zakladov v blagodati italijanske umetnosti.«[3]

Konec 15. stoletja je Siena »dokončno podlegla« naukom florentinske šole o perspektivi in naturalistični predstavitvi, ki je absorbirala njeno »humanistično kulturo«. V 16. stoletju sta tam delala manierist Domenico Beccafumi in Il Sodoma. Medtem ko se je Baldassare Peruzzi rodil in šolal v Sieni, njegova glavna dela in slog odražajo njegovo dolgo kariero v Rimu. Gospodarski in politični zaton Siene do 16. stoletja in njeno morebitno podrejanje Firencam sta v veliki meri preverjala razvoj sienskega slikarstva, čeprav je to pomenilo tudi, da dobršen del sienskih del v cerkvah in javnih zgradbah ni bil zavržen ali uničen.

Slog

Za razliko od florentinske umetnosti se je sienska umetnost odločila za bolj dekorativni slog in bogate barve z »tanjšimi, elegantnejšimi in bolj dvornimi figurami«.[4] Ima tudi »mistično žilico ... za katero je značilno skupno osredotočanje na čudežne dogodke, z manj pozornosti na razmerja, izkrivljanje časa in kraja ter pogosto sanjsko obarvanost«. Sienski slikarji niso slikali portretov, alegorij ali klasičnih mitov.[5]

Maestà, Duccio (1308–11) tempera na les, 214 x 412 cm, Museo dell'Opera del Duomo, Siena

Seznam umetnikov

1251–1300

  • Guido da Siena

1301–1350

Ugolino di Nerio, predela prizor Zadnja večerja

1351–1400

  • Bartolo di Fredi
  • Andrea Vanni
  • Francesco di Vannuccio
  • Jacopo di Mino del Pellicciaio
  • Niccolò di Bonaccorso
  • Niccolò di Ser Sozzo
  • Luca di Tommè
  • Taddeo di Bartolo
  • Andrea di Bartolo
  • Paolo di Giovanni Fei
  • (Mojster Richardsonovega triptiha)
  • Biagio Goro Ghezzi

1401–1450

Giovanni di Paolo, Marija ponižnosti, c. 1442
  • Benedetto di Bindo
  • Domenico di Bartolo
  • Giovanni di Paolo
  • Gregorio di Cecco
  • Martino di Bartolomeo
  • Master of the Osservanza Triptych
  • Pietro di Giovanni d'Ambrogio
  • Priamo della Quercia
  • Sano di Pietro
  • Sassetta (Stefano di Giovanni)
  • Lorenzo di Pietro (Vecchietta)

1451–1500

  • Nicola di Ulisse
  • Matteo di Giovanni[6]
  • Benvenuto di Giovanni
  • Carlo di Giovanni
  • Francesco di Giorgio Martini
  • Neroccio di Bartolomeo de' Landi
  • Pietro di Francesco degli Orioli
  • Guidoccio Cozzarelli
  • Bernardino Fungai
  • Pellegrino di Mariano
  • Andrea di Niccolò
  • Pietro di Domenico

1501–1550

Domenico Beccafumi, Javne vrline grških in rimskih junakov - žrtev kralja Codrona iz Aten , freska, c. 1530
  • Girolamo di Benvenuto
  • Giacomo Pacchiarotti
  • Girolamo del Pacchia
  • Domenico Beccafumi
  • Il Sodoma (Giovanni Antonio Bazzi)
  • Riccio Sanese (Bartolomeo Neroni)

1601–1650

  • Francesco Vanni
  • Ventura Salimbeni
  • Rutilio Manetti

Sklici

  1. ↑ Christiansen, Keith. »Sienese Painting (last updated October 2004(«. Heilbrunn Timeline of Art History. The Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno 28. januarja 2018.
  2. ↑ »Effects of Good Government in the city«. Google Arts & Culture. Pridobljeno 28. januarja 2018.
  3. ↑ Kimmelman, Michael (11. september 1988). »Art; Sienese Gold«. New York Times. Pridobljeno 28. januarja 2018.
  4. ↑ Nici, John B. (2008). AP Art History. Barron's Educational Series. str. 232. ISBN 9781438080536. Pridobljeno 28. januarja 2018.
  5. ↑ Spence, Rachel (16. april 2010). »Early Renaissance art in Siena«. Financial Times. Pridobljeno 28. januarja 2018.
  6. ↑ Herbermann, Charles, ur. (1913). »Matteo da Sienna« . Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.

Literatura

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sienska slikarska šola.