Spolna zloraba
Spolna zloraba je dejanje ali ravnanje, s katerim oseba prisili drugo osebo k spolnim stikom ali spolnemu občevanju.[1]
Opredelitev
O spolni zlorabi govorimo, kadar storilec kaže določene znake spolnega vedenja, ko je žrtev odvisna od storilca, ko storilec tako zadovoljuje težave na čustvenem področju, z žrtvijo ne sočustvuje in se ne čuti krivega za dejanje. Storilec z ustrahovanjem in grožnjami žrtev pripravi do molka.[2]
Ravnanje storilca
Oseba, ki načrtuje spolno zlorabo, svoje početje prikriva z grožnjami, kot so telesno kaznovanje, odtegnitev varnosti in zaščite, na katero je žrtev zelo navezana, razpadom družinske skupnosti in možnostjo umora.[2]
Do telesnega stika (otipavanje prsi, spolovila) pride pri dveh tretjinah spolnih zlorab. Do neposrednega spolnega akta je prišlo v eni četrtini razkritih zlorab. Kadar spolna zloraba poteka brez telesnega stika, sta jih dve tretjini povezani z eksibicionističnim vedenjem storilca. V eni tretjini primerov pa storilev prisili žrtev k opazovanju tujih spolnih navad, kamor sodita voajerizem in predvajanje pornografije.[2]
Znamenja zlorabe
Telesna znamenja
Žrtve imajo pogosto prebavne težave, spodnje perilo je lahko strgano, umazano in okrvavljeno, v predelu spolovila jih boli in srbi, analni in nožnični predel sta lahko opraskana, pordela, otekla, izločanje urina in odvajanje blata sta boleča. Možna je nosečnost.[2]
Vedenjska znamenja
Žrtve spolne zlorabe so potrte, umikajo in zapirajo se vase; poškodujejo sebe, druge ljudi, predmete ali živali; pojavljajo se izbruhi jeze in nenavadne telesne težave. Zatekajo se v domišljijski svet, lahko se vedejo nenavadno, apatično. Svojo travmatiziranost prikrivajo, posebno osebe moškega spola.[2]
Žrtve in storilci
Med osebami, ki jih doleti spolna zloraba, prevladujejo ženske (90 %). 90 % storilcev je moškega spola.[2]
