Spondilodiscitis
| Spondilodiscitis | |
|---|---|
| Specialnost | revmatologija |
| Simptomi | bolečina, vročina, nevrološki izpadi[1] |
| Vzroki | zaplet sepse ali lokalne okužbe[2] |
| Diagnostični postopki | magnetnoresonančno slikanje, biopsija, mikrobiološke metode[2] |
| Zdravljenje | konzervativno zdravljenje (antibiotiki, počitek), kirurško zdravljenje[3] |
| Smrti | 2–10-odstotna smrtnost [4] |
Spóndilodiscítis je vnetje vretenca (spondilitis), ki se je razširilo na medvretenčno ploščo ter prizadene eno ali več vretenc in eno ali več medvretenčnih plošč.[5][6] Gre za življenjsko nevarno okužbo; smrtnost je po podatkih iz literature 2–10-odstotna.[4] Vendar pa je prognoza bolezni načeloma ugodna, zlasti če niso prisotni nevrološki izpadi in če je zdravljenje uvedeno dovolj zgodaj.[3]
Znaki in simptomi
Najpogostejši simptom je žariščna bolečina v prizadetem predelu hrbtenice. Pojavlja se pri več kot 90 % bolnikov. Prisotna je lahko tudi vročina (pri 52–68 % bolnikov), vendar odsotnost vročine ne izključuje spondilodisciitis. Prisotnost nevroloških simptomov lahko kaže na prisotnost ognojka v epiduralnem območju.[1] Nevrološki izpad se lahko kaže kot šibkost spodnjih okončin, paraliza, senzorične motnje, radikulopatija … Laboratorijski testi lahko pokažejo povišane vrednosti C-reaktivne beljakovine, levkocitozo (zvišano število belih krvničk) in povečano hitrost sedimentacije rdečih krvničk.[7]
Vzroki
Spondilodiscitis je najpogosteje zaplet sepse ali lokalne okužbe, običajno v obliki ognojka.[2] Poglavitni povzročitelji so stafilokoki, vendar pa ga lahko povzročijo tudi drugi mikroorganizmi, in sicer poleg bakterij tudi glive; lahko gre za posledico zoonoze(na primer bruceloze).[2] V Evropi več kot polovico primerov spondilodisciitisa povzroči Staphylococcus aureus, sledijo gramnegativne bakterije, na primer Escherichia coli. V svetovnem merilu je najpogostejši povzročitelj Mycobacterium tuberculosis.[3] Pogosto prizadene imunsko oslabljene posameznike, na primer bolnike, ki prebolevajo okužbo, raka ali pa prejemajo imunosupresivna zdravila zaradi presajenega organa.[2]
Diagnoza
Glavni diagnostični postopki so magnetnoresonančno slikanje, biopsija in mikrobiološke metode za dokazovanje prisotnosti povzročitelja (na primer PCR).[2]
Zdravljenje
Cilji zdravljenja so odstranitev okužbe, povrnitev funkcionalnosti hrbtenice in ublažitev bolečine.[3] Okoli 90 % bolnikov se lahko zdravi konzervativno:[8]
- z antibiotiki − izkustveno zdravljenje se lahko uvede po odvzemu biopsijskega vzorca za mikrobiološko testiranje. Če je prepoznan povzročitelj, se antibiotično zdravljenje prilagodi glede na podatke za njegovo antibiotično občuljivost;
- s počitkom v postelji.
V primeru nevroloških izpadov, sepse in intraspinalnega empiema (gnojnega vnetja) oziroma če konzervativno zdravljenje ni učinkovito, je potrebno kirurško zdravljenje.[3]
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Amini M. H., Salzman G. A. Infectious Spondylodiscitis: Diagnosis and Treatment. Mo Med. 2013 Jan-Feb;110(1):80–84.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 [1] Titlic, M.; Josipovic-Jelic, Z. (2008). »Spondylodiscitis«. Bratislavske lekarske listy. 109 (8): 345–347. PMID 18837241.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Herren C. s sod. Spondylodiscitis: Diagnosis and Treatment Options. Dtsch Arztebl Int. 2017 Dec 25;114(51-52):875–882.
- ↑ 4,0 4,1 Stoop N. s sod. Long-term quality of life outcome after spondylodiscitis treatment. The Spine Journal. Vol. 21, št. 12, december 2021: 1985–1992.
- ↑ Page 147 in: Hinchcliffe, Ronald; Fritz Hefti; Jundt, Gernot; Freuler, F. (2007). Pediatric Orthopedics in Practice. Berlin: Springer. ISBN 3-540-69963-5.
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5539474/spondilodiscitis?query=Spondilodiscitis&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 30. 11. 2024.
- ↑ »Spondylodiscitis Imaging«. Medscape. Posodobljeno 22. 10. 2022. Pridobljeno 30. 11. 2024.
{navedi splet}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ »SPONDYLODISCITIS«.