Sveti Filip i Jakov

Sveti Filip i Jakov
Doprsni kip dr. Franja Tuđmana v Svetem Filipu i Jakovu
Doprsni kip dr. Franja Tuđmana v Svetem Filipu i Jakovu
Sveti Filip i Jakov se nahaja v Hrvaška
Sveti Filip i Jakov
Sveti Filip i Jakov
Geografska lega na Hrvaškem
43°57′41″N 15°25′29″E / 43.96139°N 15.42472°E / 43.96139; 15.42472
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaZadrska županija Zadrska županija
ObčinaSveti Filip i Jakov
Nadm. višina
14 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.661
Poštna številka
23207 Sveti Filip i Jakov
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Sveti Filip i Jakov je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Sveti Filip i Jakov Zadrske županije.

Sveti Filip i Jakov (prej Filipjakov) je naselje s pristaniščem, ki leži med državno cesto D8 (E65, imenovano tudi Jadranska magistrala) in obalo Pašmanskega kanala okoli 4 km severozahodno od Biograda na Moru. Središče slikovitega primorskega naselja je oddaljeno okoli 700 m od obale. Do 15. stoletja se je imenovalo Pristan. Razvilo se je okoli srednjeveške gotske cerkve, posvečene apostoloma sv. Filipu i Jakovu, obnovljene in dograjene leta 1707. V naselju stoji več starih gradenj: ostanki Kaštela (opatijski dvor), zgradbe družine Borelli ter palači družine Pelicarić in Oštrić. Na mestu današnjega naselja je ležalo majhno liburnisko naselje, od katerega sta ostala le suhozid in gomilno grobišče. V dobi rimske oblasti so tu postavili razne gospodarske objekte in vile za rimske veterane, na bližnjem otočku Frmić, ki leži sredi Pašmsnskega kanala, pa so ohranjeni ostanki poznoantične cisterne.[1] V srednjem veku je naselje pripadalo benediktinskemu samostanu v Rogovu, od katerega je ostala samo še cerkvica sv. Roka iz 11. stoletja. V starih listinah se do 15. stoletja omenja kot Pristan (Rogovski pristan) ter je služil kot najugodnejši izhod rogovskim benediktincem na morje; v tem stoletju je v starih listinah omenjen kot San Filippo e Giacomo di Rogovo. V obdobju beneške uprave (15. do 18. stol.) je bil večkrat izpostavljen turškim napadom, prebivalci pa so bili razseljeni. Današnje jedro naselja se je izoblikovalo v 17. in 18. stoletju okoli župnijske cerkve sv. Mihovila, ki je bila leta 1707 povečana ter posvečena v sv. Filipa i Jakova.[2]

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
371 367 311 403 515 596 738 800 889 1002 1189 1325 1451 1645 1661

Viri in opombe

  1. ↑ Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
  2. ↑ Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
  3. ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sveti Filip i Jakov.