Tračani

Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.

Tračani so živeli na obširnem področju. V 2. tisočletju pr. n. št. so naseljevali skoraj ves Balkan od Karpatov do Egejskega morja in od Morave do Črnega morja. Med tračanskimi plemeni, katerih imena so ohranili antični viri se največkrat omenjajo: Agriani, Odrisi, Dačani, Mezi in Tribali.

Tračani v 2. tisočletju pr. n. št. razvijejo svojo kulturo bronaste dobe, ki v 1. tisočletju pr. n. št. preide pod vpliv grških mest na obali Egejskega morja. V zgodovinskih virih se prvič omenijo leta 513 pr. n. št. za časa perzijskega kralja Dareja I. v zvezi z njegovim vojaškim pohodom na Skite.^[1]

Od 5. stoletja pr. n. št. naprej so se Tračani, ki so ostali na osrednjih balkanskih območjih, vpletli v politiko grških držav; razdrobljeni v vojnah z grškimi državami in Rimom.

Tračani so veljali za zelo bojevite, njihove najbolše enote so bili konjeniki; Homer jih opisuje kot bojevnike na bojnih vozovih. Njihovi kultni običaji; posebej kult Dioniza se je razširili h Grkom.

Glej tudi

• Trakija

Viri