Váh
| Váh | |
|---|---|
 Vah v bližini mesta Piešťany. | |
  Tok reke Váh od izvirov rek Čierny Váh (južno) in Biely Váh (severno) do izliva v Donavo (vijolično) | |
| Lokacija | |
| Država | Slovaška |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | Čierny Váh |
| ⁃ lokacija | Kráľova hoľa, Nízke Tatry |
| 2. izvir | Biely Váh |
| ⁃ lokacija | Važecká dolina, Vysoké Tatry |
| Izliv | Donava |
⁃ lokacija | Komárno |
⁃ nadm. višina | 106,5 m |
| Dolžina | 403 km |
| Površina porečja | 15.075 km² |
| Pretok | |
| ⁃ povprečje | 196 m³/s |
| ⁃ minimum | 22,3 m³/s |
| ⁃ maksimum | 1825 m³/s |
| Značilnosti porečja | |
| Zaporedje | Donava–Črno morje |
Váh (slovaška izgovorjava: [ʋaːx]; nemško Waag, izgovorjava [vaːk] (
poslušaj);[1] madžarsko Vág;[2][3] poljsko Wag[4]) je s 403 km najdaljša reka na Slovaškem. Ob reki ležijo pomembnejša mesta, kot so Liptovský Hrádok, Liptovský Mikuláš, Ružomberok, Vrútky, Žilina, Bytča, Považská Bystrica, Púchov, Ilava, Dubnica nad Váhom, Nemšová, Trenčín, Nové Mesto nad Váhom, Piešťany, Hlohovec, Sereď, Šaľa, Kolárovo in Komárno.
Vah je levi pritok Donave, ki ima dva izvira. Črni Vah izvira v Visokih Tatrah, Beli Vah pa v Nizkih Tatrah. Reka teče preko severne in zahodne Slovaške, na njej pa leži 16 hidroelektrarn.
Reference
- ↑ The Cambridge Ancient History. Cambridge University Press. 1970. ISBN 0-521-26335-2
- ↑ Kocsis, Károly (2001). »Towns in Slovakia with absolute Hungarian majority«. Ethnic Geography of the Hungarian Minorities in the Carpathian. str. 73. ISBN 1-931313-75-X. Pridobljeno 2. julija 2008.[mrtva povezava]
- ↑ Felbermann, Louis (1892). Hungary and Its People. Pridobljeno 2. julija 2008.
- ↑ Wag w Słowniku geograficznym Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich (in Geographical Dictionary of Polish Kingdom and other Slavic countries).
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
