Zelena žolna
| Zelena žolna | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 odrasla samica
| ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Picus viridis Linnaeus, 1758 | ||||||||||||||
 Območje razširjenosti
|
Zelena žolna (znanstveno ime Picus viridis) je ptič plezalec iz družine žoln (Picidae).
Telesne značilnosti
Odrasla zelena žolna meri 30–36 cm po dolžini s premerom kril 45–51 cm. Od na prvi pogled zelo podobne vrste pivke se zelena žolna loči po velikosti (od pivke je večja za 5 cm) in po izraziti črnini, ki sega od kljuna do sredine glave na licih. Samci imajo prav tako rdeč zgornji del glave, vendar je ta manjši.
Gnezdenje
Gnezdijo v drevesnih duplih, ki jih izdolbejo same, v času meseca aprila do maja in imajo samo eden zarod. Samica v gnezdo izvali od 4-11 jajc bele barve. Mladiči so gnezdomci in valjenci.
Več kot 75 % populacije zelene žolne prebiva v Evropi, predvsem v Franciji, Španiji in Nemčiji. Odsotna je pri nekaterih severnih in vzhodnih področjih, v Irski, Grenlandiji in Makaroneziji.[2]
Zelena žolna je manj vezana na gozdove in prebiva predvsem v bolj odprti kulturni krajini s presvetljeni gozdovi, logi, parki, vrtovi, vrbovji, starimi sadovnjaki, kjer gnezdi. V Sloveniji je široko razširjena in pogosta celoletna vrsta.
Prehrana
Zelena žolna zaradi prehranjevanja z mravljami in njihovimi ličinkami veliko časa preživi na tleh. Le redko jo pozimi najdemo v krmilnici in ker so mravljišča zmrznjena, jih veliko pogine v hudih zimah. Prehranjuje se tudi z drugimi žuželkami in sadjem.
Opombe in reference
- ↑ BirdLife International (2008). Picus viridis . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 2009-08-01.
- ↑ BWPi: The Birds of the Western Palearctic on interactive DVD-ROM. BirdGuides Ltd. and Oxford University Press. 2004. ISBN 1-898110-39-5.
Zunanje povezave
