Šipkovci

Šipkovci
Fosilni razpon: Keenomanij - danes[1]

Dve rožnici, Rosa cinnamomea L. in R. rubiginosa L.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Rosales (šipkovci)
Bercht. & J.Presl[2]
Družine

Barbeyaceae
Cannabaceae (konopljevke)
Dirachmaceae
Elaeagnaceae (oljčičevke)
Moraceae (murvovke)
Rhamnaceae (krhlikovke)
Rosaceae (rožnice)
Ulmaceae (brestovke)
Urticaceae (koprivovke)

Sinonimi

Rhamnales
Rosanae
Urticales[3]

Šipkovci (znanstveno ime Rosales) je red kritosemenk.[4] Je sestrski takson klada, ki vključuje red bukovcev (Fagales) in bučevcev (Cucurbitales).[5] Vsebuje približno 7.700 vrst, razporejenih v približno 260 rodov. Šipkovci obsegajo devet družin, tipska družina je družina rožnic (Rosaceae). Največji med temi družinami sta rožnice (Rosaceae) (90/2500) in koprivovke (Urticaceae) (54/2600). Red šipkovcev je razdeljen na tri klade, ki jim nikoli ni bil dodeljen taksonomski rang. Bazalni klad sestavlja družina rožnic (Rosaceae); drug klad sestavljajo štiri družine, med njimi krhlikovke (Rhamnaceae); tretji klad pa sestavljajo štiri družine iz reda koprivovcev (Urticales).[6]

Red šipkovcev je močno podprt kot monofiletski v filogenetskih analizah zaporedij DNK, ki jih izvajajo člani Skupine za filogenijo kritosemenk.[7] V njihovem sistemu klasifikacije rastlin APG III so definirali šipkovce kot sestavljeno iz devetih družin, navedenih v okvirčku na desni.[2] Odnosi med temi družinami so bili nejasni do leta 2011, ko so bili razrešeni v molekularni filogenetski študiji, ki je temelji na dveh jedrnih genih in desetih kloroplastnih genih.[8]

Znani šipkovci so: vrtnice, jagode, robide in maline, jabolka in hruške, slive, breskve in marelice, mandlji, jerebika in glog, žižola, bresti, fige, murve, kruhovci, koprive, hmelj in konoplja.

Taksonomija

V Dahlgrenovem klasifikacijskem sistemu so bili šipkpvci v nadredu Rosiflorae (imenovane tudi Rosane). V zastarelem Cronquistovem sistemu je bil red šipkovcev večkrat polifiletičen. Sestavljen je bil iz družine rožnic in 23 drugih družin, ki so zdaj razvrščene v različne druge rede.[9] Te družine in njihova umestitev v sistem APG III so:[2]

  • Alseuosmiaceae (Asterales)
  • Anisophylleaceae (Cucurbitales)
  • Brunelliaceae (Oxalidales)
  • Bruniaceae (Bruniales)
  • Byblidaceae (Lamiales)
  • Cephalotaceae (Oxalidales)
  • Chrysobalanaceae (Malpighiales)
  • Columelliaceae (Bruniales)
  • Connaraceae (Oxalidales)
  • Crassulaceae (Saxifragales)
  • Crossosomataceae (Crossosomatales)
  • Cunoniaceae (Oxalidales)
  • Davidsoniaceae (Cunoniaceae, Oxalidales)
  • Dialypetalanthaceae (Rubiaceae, Gentianales)
  • Eucryphiaceae (Cunoniaceae, Oxalidales)
  • Greyiaceae (Melianthaceae, Geraniales)
  • Grossulariaceae (Saxifragales)
  • Hydrangeaceae (Cornales)
  • Neuradaceae (Malvales)
  • Pittosporaceae (Apiales)
  • Rhabdodendraceae (Caryophyllales)
  • Rosaceae
  • Saxifragaceae (Saxifragales)
  • Surianaceae (Fabales)

Filogenija

Naslednje filogenetsko drevo je iz kladistične analize DNK, ki je bila objavljena leta 2011.[8]

Rosales

Rosaceae





Rhamnaceae




Elaeagnaceae




Barbeyaceae



Dirachmaceae





 urticalean rosids  

Ulmaceae




Cannabaceae




Moraceae



Urticaceae








Razširjenost

Rastline, ki spadajo v red šipkovcev, rastejo v različnih delih sveta. Najdemo jih v gorah, tropih in v arktičnih območjih. Čeprav lahko člane reda šipkovcev najdemo skoraj povsod, posamezne družine rastejo na različnih specifičnih geografskih lokacijah.[10] Opraševanje z vetrom je način opraševanja večine družin, ki spadajo v red šipkovcev, vključno z murvovkami (Moraceae), brestovkami (Ulmaceae) in koprivovkami (Urticaceae).[11]

Pomembnost

Red šipkovcev vsebuje družino rožnice (Rosaceae), ki vključuje številne vrste, ki jih gojijo zaradi njihovih sadežev, zaradi česar je to ena ekonomsko najpomembnejših družin. Sadeži, ki ga proizvajajo člani te družine, vključujejo jabolka, hruške, slive, breskve, češnje, mandlje, jagode, robide in maline. Veliko okrasnih vrst spada v družino rožnic, vključno z vrtnico, po kateri sta družina in red dobila ime. Vrtnica velja za simbol ljubezni v mnogih kulturah in ima pomembno mesto v poeziji in literaturi.[10] Sodobne vrtne sorte vrtnic, kot so hibridne čajevke, floribunda in grandifora, izvirajo iz kompleksnih hibridov več ločenih divjih vrst, ki so domače v različnih regijah Evrazije.

Murvovke (Moraceae) prav tako proizvajajo pomembne sadeže, kot so murve, fige in kruhovci. Listi murve so hrana za sviloprejke v komercialni proizvodnji svile.[10][11]

Les pozne čremse (Prunus serotina) in češnje (P. avium) se uporablja za izdelavo visokokakovostnega pohištva zaradi njegove barve in sposobnosti upogibanja.[10] Konoplja je že tisočletja zelo cenjena zaradi svojih vlaken, ki ima številne uporabe. Druge sorte konoplje se gojijo kot droga.

Rastline v redu šipkovcev so bile uporabljene v tradicionalni medicini mnogih kultur. Medicinska konoplja je bila priznana zaradi svoje farmacevtske uporabe. Lateks nekaterih vrst figovca vsebuje encim ficain, ki je učinkovit pri uničevanju glist, ki infestirajo prebavni trakt živali.[10]

Reference

  1. ↑ »Rosales«. www.mobot.org. Pridobljeno 16. junija 2023.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Angiosperm Phylogeny Group (2009). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III«. Botanical Journal of the Linnean Society. 161 (2): 105–121. doi:10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x.
  3. ↑ UniProt. »Order Rosales«. Pridobljeno 24. aprila 2008.
  4. ↑ Peter F. Stevens (2001 onwards).
  5. ↑ Hengchang Wang; Michael J. Moore; Pamela S. Soltis; Charles D. Bell; Samuel F. Brockington; Roolse Alexandre; Charles C. Davis; Maribeth Latvis; Steven R. Manchester (10. marec 2009), »Rosid radiation and the rapid rise of angiosperm-dominated forests«, Proceedings of the National Academy of Sciences, 106 (10): 3853–3858, Bibcode:2009PNAS..106.3853W, doi:10.1073/pnas.0813376106, PMC 2644257, PMID 19223592
  6. ↑ Douglas E. Soltis, et alii.
  7. ↑ Walter S. Judd, Christopher S. Campbell, Elizabeth A. Kellogg, Peter F. Stevens, and Michael J. Donoghue.
  8. ↑ 8,0 8,1 Shu-dong Zhang, De-zhu Li; Soltis, Douglas E.; Yang, Yang; Ting-shuang, Yi (Julij 2011). »Multi-gene analysis provides a well-supported phylogeny of Rosales«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 60 (1): 21–28. doi:10.1016/j.ympev.2011.04.008. PMID 21540119.
  9. ↑ Arthur John Cronquist.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 »Rosales | plant order«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 22. oktobra 2018.
  11. ↑ 11,0 11,1 W., Chase, Mark. »Rosales« (v angleščini). AccessScience.com. doi:10.1036/1097-8542.593700. Pridobljeno 22. oktobra 2018.

Zunanje povezave