1232

1232 (MCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki

Rekonkvista (1228-1248)

• Muslimanski vojskovodja, ustanovitelj kasnejše granadske dinastije Nasridov, Mohamed ibn Nasr izloči iz boja za almohadsko nasledstvo dosedanjega pretendenta Ibn Huda ter s tem začne širiti oblast na ostala muslimanska mesta Al Andaluza.
• Almohadski sultan Idris al-Ma'mun oblega Ceuto, v katero se je zatekel njegov uporni brat Abu Musa. Ta se posluži pomoči Genovčanov, ki uspešno oskrbujejo mesto po morju. Ceuta postane de facto samostojna taifa.
  • Medtem ko se Idris al-Ma'mun ukvarja z obleganjem Ceute, odstavljeni almohadski kalif Al-Mu'tasima zavzame prestolnico Marakeš in jo ubrani pred rivalskim sultanom Al-Ma'munom, ki v protinapadu umre. V težavnih razmerah Al-Ma'muna nasledi sin Al-Vahid II. 1236 ↔

Mongolske osvojitve

• 8. februar - Mongolska invazija na džurčensko cesarstvo Jin. Mongolska armada se prične zbirati okoli džurčenske prestolnice Kaifeng. Invazijo vodita vrhovni kan Ögedej in mlajši brat Toluj.
• 8. april - Začetek mongolskega obleganja Kaifenga, prestolnice cesarstva Jin. Obrambo prestolnice vodi general Cui Lu. Branitelji se v veliki meri posložujejo uporabe smodnika z zažigalnimi raketami in trebušeji ter ostalih vnetljivih sredstev, zaradi česar so napadalci primorani kopati jarke. ↓

• → Položaj branilcev je že po nekaj mesecih izjemno težaven. V obleganem mestu pustošita epidemija in lakota. Tema dvema se priduži še paranoja pred morebitnimi izdajalci.↓
• → Konec leta: džurčenski cesar Aizong z nenapovedanim izpadom manjšega oddelka predčasno pobegne, kar pa uniči moralo branilcev mesta. Cui Lu pomori preostale cesarjeve dvornike v mestu. 1233 ↔
  • Glede na uradni vir naj bi bil Toluj (prostovoljno) žrtvovan v šamanskem obredu za izboljšanje zdravja takrat hudo obolelega Ögedeja. Po manj prizanesljivem viru naj bi umrl zaradi alkoholizma. Štirje Tolujevi sinovi oziroma dediči so: Mongke, Kublaj, Hulegu in Arikbek.
• Korejski maršal Čoe Vu prisili kralja Godžonga k selitvi prestolnice iz trenutnega Songdoja na priobalni otok Kanhvado, ki ga prične utrjevati. Podželskim prebivalcem naroči naj se zatečejo v gore in utrjena mesta.↓
• → Mongoli prično pod vodstvom generala Sartaja drugo invazijo na Korejski polotok. Zavzamejo večino današnje Severne Koreje, vendar jim spodleti zavzetje otoka Kanhvado. Tudi podeželje se z gverilskim bojem krčevito upira mongolski invaziji: v eni od bitk je ubit mongolski general Sartaj, nakar se Mongoli umaknejo s polotoka nazaj v notranjost celine.
  • Med invazijo so uničene vse lesene tiskarske plošče korejskega prevoda budističnega kanona Tripitaka (Tripitaka Koreana), skupaj več kot 80.000 plošč. 1251 ↔

Vojna Lombardov

• 3. maj - Bitka pri trdnjavi Casal Imberti: cesarski regent Rikardo Filangieri premaga proticesarsko vojsko koalicije starega jeruzalemskega plemstva pod vodstvom Ibelinskih.
• Rimsko-nemški cesar in samozvani ciprski kralj Friderik II. pošlje pet guvernerjev na Ciper, čemur se upre domače plemstvo. ↓
• 15. junij → Bitka pri Agridi: desetkrat manjša ciprska vojska z ibelinskimi zavezniki premaga cesarsko vojsko Friderika II.. Po tem porazu izgubi cesarska stranka nadzor nad večino Cipra in se umakne na sever v Kyrenio. 1233 ↔

Ostalo

• 10. april - Umrlega habsburškega grofa Rudolfa II. nasledi sin Albert IV.
• maj - Sveto rimsko cesarstvo: rimsko-nemški cesar Friderik II. se v dokumentu Statutum in favorem principum (Statut v korist knezov) odpove številnim privilegijem in pravicam, ki po novem pripadejo lokalnim vladarjem in mestom. Mdr. tudi pravico do kovanja lastnega denarja in dvigovanja davkov.
• 30. maj - Papež Gregor IX. za svetnika kanonizira frančiškanskega meniha Antona Padovanskega, kar je manj kot leto dni po njegovi smrti.
• 26. oktober - Japonski cesar Go-Horikava abdicira v korist starejšega sina Šidža, 87. japonskega cesarja po seznamu.
• Matej Ninoslav odstavi bosanskega bana Stjepana Kulinića. Kljub temu, da je veren katolik, ga papež Gregor IX. in madžarski kralj Andrej II. vidita kot nezaželeno osebo. 1234 ↔
• Angleški justiciar^[1] Hubert de Burgh si je za časa regentovanja Henriku III. nabral veliko sovražnikov na dvoru. Tem uspe kralja prepričati, da Huberta razreši in vrže v ječo. 1233 ↔
• Umrlega touluškega škofa in borca proti katarski hereziji Folqueta de Marselho nasledi Raymond de Fauga.
• Okcitanski baron Raymond de Péreille podari katarom utrdbo Montségur. 1243 ↔
• Rimljani v vsesplošnem uporu izženejo papeža Gregorja IX., ki si poišče zatočišče v bližnjem Anagniju, od koder zaprosi za pomoč cesarsko vojsko.
• Dominikanski menih Peter iz Verone je določen za glavnega inkvizitorja v severni Italiji.
• Egiptovski sultan Al-Kamil podari cesarju Frideriku II. Al-Džazarijevo mehansko uro.
• Japonska: ker se je nakopičilo ogromno nerešenih primerov dedovanj in zemljiških sporov, japonski regent Hodžo Jasutoki izda pisni zakonik Goseibai Sikimoku.

Rojstva

• 10. november - Hakon Hakonsson mlajši, norveški sokralj († 1257)

Neznan datum

• Bernard Saisset, okcitanski škof Pamiersa († 1314)
• Manfred Hohenstaufen, sicilski kralj († 1266)
• Ramon Llull, španski (katalonski) teolog in filozof († 1315)

Smrti

• 10. april - Rudolf II., habsburški grof

Neznan datum

• Mihael Škot, škotski matematik, astrolog, alkimist (* 1175)
• Ranulf de Blondeville, angleški plemič, 6. grof Chester, 1. grof Lincoln (* 1170)
• Toluj, mongolski kan (* 1191)

Opombe

Glej tudi