Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu. Upoštevani so končni proizvodi, ki niso namenjeni nadaljnji obdelavi. S tem se izogne dvojnemu štetju in upošteva le dodano vrednost.
Razlaga:
- Je tržna vrednost: da lahko seštejemo različne proizvode in storitve, jih moramo spraviti na skupni imenovalec. Zato njihove količine pomnožimo s cenami in jih tako izrazimo vrednostno.
- vseh končnih: beseda končnih pomeni, da so to tisti proizvodi in storitve, ki so namenjeni takojšnji porabi, ne pa nadaljnji predelavi oz. uporabi v proizvodnji drugih dobrin. S tem se izogne dvojnemu štetju in upošteva le dodano vrednost. (npr. moko, ki jo zmeljejo v mlinu in prodajo peku, jo ta všteje v vrednost kruha in tako štejemo vrednost moke le v kruhu, ne pa vrednost prodane moke pri mlinarju. Moka je vmesna poraba.
- proizvodov in storitev: oblačila, kruh, avto, storitev frizerja, obisk kino predstave…
- ki jih je gospodarstvo neke države... upoštevamo t.i. geografsko načelo. Če vzamemo za primer Slovenijo, to pomeni, da se upošteva končne proizvode in storitve, ki so bili ustvarjeni s proizvodnimi dejavniki na slovenskem ozemlju, ne glede na to ali so proizvodni dejavniki v lasti slovenskih ali tujih državljanov. Npr. proizvodnja francoskega podjetja Revoz na slovenskem ozemlju je všteta v BDP Slovenije. Proizvodnja podružnice Gorenja v Moskvi pa je del BDP Rusije.
- ustvarilo v enem letu: statistika računa in objavlja tudi BDP za krajša obdobja. BDP v enem letu pa je osnovno časovno obdobje.
Za izračun se uporabljajo trije pristopi:
- proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti domačih proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve;
- izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo, bruto investicij ter razlike med izvozom in uvozom proizvodov;
- dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto primarnih dohodkov, razdeljenih domačim proizvodnim enotam.
