Klavulanska kislina

Klavulanska kislina
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeperoralno, i. v.
Oznaka ATC
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostdobra absorpcija
Presnovav veliki meri jetrna
Razpolovni čas1 ura
Izločanjeskozi ledvice (30–40 %)
Identifikatorji
  • (2R,5R,Z)-3-(2-hydroxyethylidene)-
    7-okso-4-oksa-1-aza-biciklo[3.2.0]
    heptan-2-karboksilna kislina
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.055.500 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC8H9NO5
Mol. masa199,16
3D model (JSmol)
  • O=C2N1[C@H](C(/O[C@@H]1C2)=C/CO)C(=O)O

Klavulanska kislina je učinkovina iz skupine zaviralcev betalaktamaze, ki se uporablja v kombinaciji s penicilinskimi antibiotiki kot pomoč pri premagovanju bakterijske odpornosti proti tem antibiotikom. Nekatere bakterije namreč izločajo encim betalaktamazo, ki razgradi in inaktivira večino penicilinskih antibiotikov (nekateri novejši penicilini pa so sami odporni na ta encim). Po navadi se uporablja kalijeva sol klavulanske kisline: kalijev klavulanat. Pogosta je kombinacija z amoksicilinom in tudi s tikarcilinom.

Raziskujejo tudi njeno delovanje kot zaviralec NAALADaze in s tem potencialne antidepresivne in afrodiziakalne učinke.[1]. V ZDA že potekajo klinična preskušanja.[2]

Vir

Klavulanska kislina je poimenovana po glivi Streptomyces clavuligerus, ki v naravi proizvaja to učinkovino.[3][4]

Biosintetsko se proizvaja iz aminokisline arginin in sladkorja gliceraldehid 3-fosfat.

Zgodovina

Klavulansko kislino so britanski raziskovalci s farmacevtske družbe Beecham odkrili med letoma 1974 in 1975. Podjetje je vložilo leta 1981 vlogo za patentno zaščito. Patente je pridobilo leta 1985.

Viri