Kloksacilin
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | (v Sloveniji ni registriran)[1] |
AHFS/Drugs.com | Micromedex Detailed Consumer Information |
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | peroralno, i.m. |
Oznaka ATC | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 37 do 90 % |
Vezava na beljakovine | 95 % |
Razpolovni čas | 30 min do 1 ure |
Izločanje | skozi ledvice in z žolčem |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.000.468 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C19H18ClN3O5S |
Mol. masa | 435,88 g·mol−1 |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Kloksacilin je penicilinski antibiotik,[2] ki se uporablja v zdravljenju številnih bakterijskih okužb,[3] kot so impetigo, celulitis, pljučnica, septični artritis in vnetje zunanjega ušesa.[3] Spada med tako imenovane antistafilokokne antibiotike, saj je načeloma učinkovit pri zdravljenju okužb s stafilokoki;[4] ni učinkovit pri okužbah, ki jih povzroča proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA).[2] Uporablja se peroralno (skozi usta) in v obliki intramuskularne injekcije.[3]
Neželeni učinki vključujejo slabost, drisko in preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo.[3] Lahko pride tudi do driske zaradi okužbe s Clostridium difficile.[2] Pri posameznikih, pri katerih je ob uporabi penicilinskih antibiotikov prišlo do preobčutljivostne reakcije, se uporaba kloksacilina odsvetuje.[3] Podatki kažejo, da je uporaba med nosečnostjo relativno varna.[3]
Kloksacilin so patentirali leta 1960 ter ga odobrili za klinično uporabo leta 1965.[5] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[6] V Sloveniji ni registriranega zdravila s kloksacilinom.[1]
Mehanizem delovanja
Gre za polsintezni penicilinski antibiotik, ki deluje proti stafilokokom, ki proizvajajo betalaktamaze.
Farmakokinetika
Kloksacilin se za razliko od nekaterih drugih benzilpenicilinov absorbira iz prebavil po peroralni uporabi, vendar je absorpcija omejena.[4]
Družba in kultura
Kloksacilin so odkrili in razvili pri podjetju Beecham (danes GlaxoSmithKline).[7]
Glej tudi
- dikloksacilin
- flukloksacilin
- nafcilin
- oksacilin
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BJENALISTI%5D=1)+(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_kloksacilin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 18. 3. 2021.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 »Cloxacillin (Professional Patient Advice)«. www.drugs.com. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 10. decembra 2016.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 World Health Organization (2009). Stuart MC, Kouimtzi M, Hill SR (ur.). WHO Model Formulary 2008. World Health Organization. str. 98, 100, 110–111, 586, 602, 614, 623. hdl:10665/44053. ISBN 9789241547659.
- ↑ 4,0 4,1 Kovačič, Alenka, Locatelli, Igor, Mrhar, Aleš (2010). Farmakokinetika penicilinskih antibiotikov: preklop iz intravenske na peroralno terapijo. Zdravstveno varstvo, letnik 49, številka 4, str. 211-218.
- ↑ Fischer, Janos; Ganellin, C. Robin (2006). Analogue-based Drug Discovery (v angleščini). John Wiley & Sons. str. 490. ISBN 9783527607495. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2016.
- ↑ World Health Organization (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Geneva: World Health Organization. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
- ↑ David Greenwood (2008). Antimicrobial drugs: chronicle of a twentieth century medical triumph. Oxford University Press US. str. 124–. ISBN 978-0-19-953484-5. Arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2013. Pridobljeno 18. novembra 2010.