Naravni satelit

Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju. Tudi sistem Zemlja-Luna imamo lahko v grobem za takšen sistem, vendar zaradi lege skupnega masnega središča ne dosega uradne definicije dvojnega planeta IUA. Je rumene barve

Izvor

Večina naravnih satelitov je verjetno nastala iz istega sesedajočega področja protoplanetnega diska. Obstaja več izjem in različič tega standardnega modela nastanka naravnih satelitov, ki jih teoretično obravnavajo. Nekaj naravnih satelitov je morda ujetih tujih teles, kosov večjih naravnih satelitov, ki so preostali od velikih trkov. V primeru Zemljine Lune je to planet sam, kateremu je velik trk v tirnico odtrgal njegov del. Ker poznamo večino naravnih satelitov le prek oddaljenih opazovanj z daljnogledi in prek spoznanj in podatkov medplanetarnih vesoljskih sond, je večina teorij o njih še vedno nezanesljivih.laneta. Tipičen predstavnik je Zemljin naravni satelit Luna. V Osončju je vsaj 140 naravnih satelitov. Veliko jih kroži tudi okrog zunajosončnih planetov v sistemih drugih zvezd. Po navadi imajo večji plinski velikani več naravnih satelitov. Merkur in Venera jih nimata, Mars ima dva majhna in Pluton

Naravni sateliti v Osončju

Pluton

Glej tudi

• Jupitrovi naravni sateliti
• Saturnovi naravni sateliti
• Uranovi naravni sateliti
• Neptunovi naravni sateliti
• Plutonovi naravni sateliti