Hasij

Hasij, 108Hs
Hasij
IzgovarjavaIPA: [ˈɦaːsij]
Masno število[269] (podatki niso zanesljivi)[a]
Hasij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Os
↑
Hs
↓
(Uhb)
borij ← hasij → majtnerij
Vrstno število (Z)108
Skupinaskupina 8
Periodaperioda 7
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Rn] 5f14 6d6 7s2[3]
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 32, 14, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina (predvideno)[4]
Gostota (blizu s.t.)27–29 g/cm3 (predvideno)[5][6]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja(+2), (+3), (+4), (+6), +8[7][8][9] (v oklepajih: napoved)
Ionizacijske energije
  • 1.: 730 kJ/mol
  • 2.: 1760 kJ/mol
  • 3.: 2830 kJ/mol
  • (več) (predvideno)[10]
Atomski polmerempirično: 126 pm (ocena)[11]
Kovalentni polmer134 pm (ocena)[12]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviumetno
Kristalna struktura ​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close-packed kristalna struktura za hasij

(predvideno)[4]
Številka CAS54037-57-9
Zgodovina
Poimenovanjepo Hassia, latinsko Hesse, Nemčija, kjer je bil odkrit[13]
OdkritjeGesellschaft für Schwerionenforschung (1984)
Najpomembnejši izotopi hasija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
269Hs sint. 16 s α 265Sg
270Hs sint. 9 s α 266Sg
277mHs sint. 130 s SF
Kategorija Kategorija: Hasij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.

Glej tudi

Opombe

  1. ↑ Najstabilnejšega izotopa hasija ni mogoče določiti glede na obstoječe podatke. Obstoječi podatki temeljijo na majnem številu meritev. Interval zaupanja razpolovne dobe 269Hs glede na standardni odklon je, glede na obstoječe podatke) 16±6 sekund, in 270Hs 9±4 sekund. Verjetno je tudi, da je 277mHs stabilnejši od obeh, pri čemer je njegova razpolovna doba 110±70 sekund - od leta 2016 je bil registriran le en dogodek razpada tega izotopa.[1][2]

Sklici

  1. ↑ »Radioactive Elements«. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights. 2018. Pridobljeno 20. septembra 2020.
  2. ↑ Audi et al. 2017, str. 030001-136.
  3. ↑ Hoffman 2006, str. 1672.
  4. ↑ 4,0 4,1 Östlin, A. (2013). »Transition metals«. Electronic Structure Studies and Method Development for Complex Materials (PDF) (Licentiate). str. 15–16. Pridobljeno 24. oktobra 2019.
  5. ↑ Gyanchandani, Jyoti; Sikka, S. K. (10. maj 2011). »Physical properties of the 6 d -series elements from density functional theory: Close similarity to lighter transition metals«. Physical Review B. 83 (17): 172101. doi:10.1103/PhysRevB.83.172101.
  6. ↑ Kratz; Lieser (2013). Nuclear and Radiochemistry: Fundamentals and Applications (3. izd.). str. 631.
  7. ↑ Hoffman 2006, str. 1691.
  8. ↑ Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
  9. ↑ Düllmann, C. E. (2008). Investigation of group 8 metallocenes @ TASCA (PDF). 7th Workshop on Recoil Separator for Superheavy Element Chemistry TASCA 08. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. aprila 2014. Pridobljeno 28. avgusta 2020.
  10. ↑ Hoffman, Lee & Pershina 2006, str. 1673.
  11. ↑ Hoffman, Lee & Pershina 2006, str. 1691.
  12. ↑ Robertson, M. (2011). »Chemical Data: Hassium«. Visual Elements Periodic Table. Royal Society of Chemistry. Pridobljeno 28. novembra 2012.
  13. ↑ Emsley, J. (2011). Nature's Building Blocks: An A–Z Guide to the Elements (New izd.). Oxford University Press. str. 215–217. ISBN 978-0-19-960563-7.

Bibliografija

  • {cite journal |title=The NUBASE2016 evaluation of nuclear properties |doi=10.1088/1674-1137/41/3/030001 |last1=Audi |first1=G. |last2=Kondev |first2=F. G. |last3=Wang |first3=M. |last4=Huang |first4=W. J. |last5=Naimi |first5=S. |display-authors=3 |journal=Chinese Physics C |volume=41 |issue=3 |pages=030001 |year=2017|bibcode=2017ChPhC..41c0001A |s2cid=126750783 |ref=CITEREFAudi_et_al.2017
  • Hoffman, D. C.; Ghiorso, A.; Seaborg, G. T. (2000). The Transuranium People: The Inside Story. World Scientific. ISBN 978-1-78-326244-1.
  • Hoffman, D. C.; Lee, D. M.; Pershina, V. (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss, L. R.; Edelstein, N. M.; Fuger, J. (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3. izd.). Springer Science+Business Media. str. 1652–1752. ISBN 978-1-4020-3555-5.

Zunanje povezave

  • Predstavnosti o temi Hasij v Wikimedijini zbirki