Disprozij

Disprozij, ₆₆Dy
Disprozij
Izgovarjava	IPA: [disˈproːzij]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Dy)	162,500(1)
Disprozij v periodnem sistemu
	terbij ← disprozij → holmij
Vrstno število (Z)	66
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f10 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 28, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1407 °C
Vrelišče	2562 °C
Gostota (blizu s.t.)	8,540 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	8,37 g/cm3
Talilna toplota	11,06 kJ/mol
Izparilna toplota	280 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	27,7 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2, +3, +4 (šibko bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,22
Ionizacijske energije	1.: 573,0 kJ/mol ; 2.: 1130 kJ/mol ; 3.: 2200 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 178 pm
Kovalentni polmer	192±7 pm
	Spektralne črte disprozija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	2710 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	α, poly: 9,9 µm/(m⋅K) (s.t.)
Toplotna prevodnost	10,7 W/(m⋅K)
Električna upornost	α, poly: 926 nΩ⋅m (s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik pri 300 K
Magnetna susceptibilnost	+103,500·10−6 cm3/mol (293,2 K)
Youngov modul	α form: 61,4 GPa
Strižni modul	α form: 24,7 GPa
Stisljivostni modul	α form: 40,5 GPa
Poissonovo razmerje	α form: 0,247
Trdota po Vickersu	410–550 MPa
Trdota po Brinellu	500–1050 MPa
Številka CAS	7429-91-6
Zgodovina
Odkritje	Lecoq de Boisbaudran (1886)
Najpomembnejši izotopi disprozija
	Kategorija: Disprozij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Pomembne lastnosti

Disprozij je redkozemeljski element s kovinskim, svetlo srebrnim leskom. Na zraku je pri sobni temperaturi relativno stabilen, a se hitro raztopi v raztopinah ali koncentriranih mineralnih kislinah, kjer odda vodik. Je dovolj mehak, da ga lahko režemo z nožem, obdelujemo ga lahko brez iskrenja, če se izognemo pregrevanja. Lastnosti disprozija se lahko zelo spremenijo celo pri malih količinah nečistoč.

Zgodovina

Disprozij je leta 1886 v Parizu kot prvi prepoznal francoski kemik Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran; samega elementa pa niso izolirali v relativno čisti obliki, dokler v 50. letih 20. stoletja niso izpopolnili tehnike izmenjave ionov in metalografske redukcije. Ime disprozij izhaja iz starogrške besede dysprositos, kar pomeni nedostopen.

Najdišča

Disprozija nikoli ne najdemo kot prosti element, vendar ga najdemo v številnih mineralih, vključno s ksenotimom, fergusonitom, gadolinitom, euksenitom, polikrazom, blomstrandinom, monazitom in bastnazitom, pogosto z erbijem in holmijem ali drugimi redkozemeljskimi elementi.

Sklici

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo disprozij ali Disprozij v Wikislovarju, prostem slovarju.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[Cloke1993-2] Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.

[3] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]