Prekinitveni post

Prekinitveni post, tudi prekinitveno postenje, (angl. intermittent fasting) pomeni vzorec prehranjevanja, pri katerem se izmenjujeta obdobji postenja (ali zmanjšanega vnosa kalorij) in hranjenja.[1][2][3] Obstaja več oblik prekinitvenega posta, kot so izmenični dnevni post (postenje vsak drugi dan z omejenim vnosom kalorij na dneve hranjenja),[4][5] izmenični post (na primer post 5 : 2) in dnevno časovno omejeno hranjenje.[1][6][5]

Različne režime prekinitvenega posta preučujejo v raziskavah glede morebitnega blagodejnega vpliva na zdravje oziroma na zmanjšanje tveganja za bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano (na primer presnovni sindrom).[1][7][8][9] Pregledna raziskava iz leta 2019 je pokazala, da je lahko prekinitveni post koristen pri bolnikih z debelostjo, neodzivnostjo na inzulin, povišanim krvnim tlakom in vnetnimi boleznimi.[1] Dosedanji podatki kažejo, da je prekinitveni post nasplošno varen.[10] Vendar še morebitni neželeni učinki takšnega načina prehranjevanja niso povsem raziskani in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da gre za modno obliko diete, ki lahko ima morda tudi tveganja.[11] V preteklosti so številne raziskave pokazale zdravstvene koristi prekinitvenega posta, vendar ni dokazov o podaljšanju življenja. Preliminarni podatki iz opazovalne študije leta 2024 so pokazali, da je bila v skupini oseb, ki so se prehranjevali v 8-urnih ali krajših dnevnih obdobjih, smrtnost zaradi krvo-žilnih dogodkov celo višja. Vendar pa ni šlo za prospektivno nadzorovano študijo, poleg tega pa je imela raziskava še druge pomanjkljivosti.[12]

Postenje ima v človeški zgodovini že tisočletno tradicijo in ga poznajo različna verstva,[5] vključno z budizmom, krščanstvom, hinduizmom, islamom, džainizmom in judovstvom.[2][13][14]

Zgodovina

Postenje je že del starodavnih tradicij, ki so jih poznale oziroma jih poznajo več stoletij različne kulture in verstva.[11][15][16]

Terapevtsko uporabo prekinitvenega posta pri debelostnikih so prvič preučevali že vsaj leta 1915, ponovno pa je zanimanje v zdravstvenih krogih zanj porastlo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, ko je Bloom s sodelavci objavil poročilo z zelo obetavnimi rezultati.[17] V zgodnjih raziskavah so preučevali kratkotrajne režime prekinitvenega posta, ki so trajali od enega do 14 dni.[18] Navdušenje nad prekinitvenim postom so nato prevzeli tudi časopisi za splošno javnost, kar je pri nekaterih strokovnjakih vzbudilo skrbi glede posluževanja prekinitvenega posta brez zdravniškega spremljanja.[19]

Režimi prekinitvenega posta

Obstaja več vrst oziroma režimov prekinitvenega posta, med drugim:[1][2][6][20][21]

  • časovno omejeno hranjenje: obdobje hranjenja traja določeno število ur tekom dneva; običajno gre za stalne dnevne vzorce hranjenja v 8- do 12-urnih časovnih oknih z omejenim vnosom kalorij. Obdobja hranjenja so lahko usklajena s cirkadianim ritmom (začetek obdobja hranjenja sovpada na primer s sončnim vzhodom in se konča okoli sončnega zahoda);[22][23]
  • izmenični dnevni post: 24-urna obdobja hranjenja se izmenjujejo s 24-urnimi obdobji postenja.[6][10][21] Obstajata dva podtiia tega postnega režima:[11][24]
    • popolni izmenični dnevni post: postno obdobje vsaki drugi dan pomeni popolno omejitev energijskega vnosa; na postne dneve ni vnosa nobenih kalorij;
    • prilagojeni izmenični dnevni post: na obdobja postenja vsaki drugi dan velja delna omejitev energijskega vnosa; na postne dneve je dovoljen vnos do 25 % dnevne potrebe kalorij in na dneve hranjenja je dovoljen vnos normalne količine kalorij;[25]
  • izmenični post, na primer post 5 : 2, pri katerem na dva zaporedna ali naključno izbrana dneva v tednu velja energijska omejitev 25 % dnevne potrebe (okoli 500 kalorij na dan), pet dni na teden pa ni energijske omejitve; pri tem čas prehranjevanja ni pomemben.[5][1] Post 5 : 2 so prvič v članku opisali Michelle Harvie, Mark Mattson on drugi strokovnjaki leta 2011.[26][27] Poznani so tudi drugi podtipi izmeničnega posta, na primer 24-urni post (po obroku, običajno je dovoljen zajtrk, sledi 24-urni post);[5]
  • posamezna obdobja postenja: na primer 36-urni post, postno obdobje traja 36 ur (od večerje do zajtrka pojutrišnjem).[5]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 de Cabo R, Mattson MP (december 2019). »Effects of Intermittent Fasting on Health, Aging, and Disease«. The New England Journal of Medicine. 381 (26): 2541–2551. doi:10.1056/NEJMra1905136. PMID 31881139. S2CID 209498984.{navedi časopis}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Patterson RE, Laughlin GA, LaCroix AZ, Hartman SJ, Natarajan L, Senger CM, Martínez ME, Villaseñor A, Sears DD, Marinac CR, Gallo LC (Avgust 2015). »Intermittent Fasting and Human Metabolic Health«. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics. 115 (8): 1203–12. doi:10.1016/j.jand.2015.02.018. PMC 4516560. PMID 25857868.
  3. ↑ »Prekinitveni post«. Terminološka svetovalnica. Ljubljana : Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 12. aprila 2024.
  4. ↑ Trepanowski JF, Kroeger CM, Barnosky A, Klempel MC, Bhutani S, Hoddy KK, Gabel K, Freels S, Rigdon J, Rood J, Ravussin E, Varady KA (Julij 2017). »Effect of Alternate-Day Fasting on Weight Loss, Weight Maintenance, and Cardioprotection Among Metabolically Healthy Obese Adults: A Randomized Clinical Trial«. JAMA Internal Medicine. 177 (7): 930–938. doi:10.1001/jamainternmed.2017.0936. PMC 5680777. PMID 28459931.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Petravić, Luka, Rojs, Ana, Križančić Bombek, Lidija, Dolenšek, Jurij. "Prekinitveni post - moder ali zgolj moderen?." Medicinski razgledi letnik 61. številka 3 (2022) str. 307-324.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Tinsley GM, La Bounty PM (Oktober 2015). »Effects of intermittent fasting on body composition and clinical health markers in humans«. Nutrition Reviews. 73 (10): 661–674. doi:10.1093/nutrit/nuv041. PMID 26374764.
  7. ↑ Cioffi I, Evangelista A, Ponzo V, Ciccone G, Soldati L, Santarpia L, Contaldo F, Pasanisi F, Ghigo E, Bo S (december 2018). »Intermittent versus continuous energy restriction on weight loss and cardiometabolic outcomes: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials«. Journal of Translational Medicine (Systematic review). 16 (1): 371. doi:10.1186/s12967-018-1748-4. PMC 6304782. PMID 30583725.{navedi časopis}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Sainsbury A, Wood RE, Seimon RV, Hills AP, King NA, Gibson AA, Byrne NM (december 2018). »Rationale for novel intermittent dieting strategies to attenuate adaptive responses to energy restriction«. Obesity Reviews. 19 (Suppl 1): 47–60. doi:10.1111/obr.12787. PMID 30511512. S2CID 54552826.{navedi časopis}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ Harris L, Hamilton S, Azevedo LB, Olajide J, De Brún C, Waller G, Whittaker V, Sharp T, Lean M, Hankey C, Ells L (Februar 2018). »Intermittent fasting interventions for treatment of overweight and obesity in adults: a systematic review and meta-analysis« (PDF). JBI Database of Systematic Reviews and Implementation Reports. 16 (2): 507–547. doi:10.11124/JBISRIR-2016-003248. PMID 29419624. S2CID 46780578. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 30. oktobra 2019. Pridobljeno 23. oktobra 2019.
  10. ↑ 10,0 10,1 Varady KA, Cienfuegos S, Ezpeleta M, Gabel K (Februar 2022). »Clinical application of intermittent fasting for weight loss: progress and future directions«. Nat Rev Endocrinol. 18 (5): 309–321. doi:10.1038/s41574-022-00638-x. PMID 35194176. S2CID 247014404.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 Hart K (2018). »Chapter 4.6 Fad diets and fasting for weight loss in obesity.«. V Hankey C (ur.). Advanced nutrition and dietetics in obesity. Wiley. str. 177–182. ISBN 978-0-470-67076-7.
  12. ↑ Harris E. Study Examines Intermittent Fasting and Cardiovascular Mortality. JAMA. Published online April 12, 2024. doi:10.1001/jama.2024.5158
  13. ↑ Persynaki A, Karras S, Pichard C (Marec 2017). »Unraveling the metabolic health benefits of fasting related to religious beliefs: A narrative review«. Nutrition. 35: 14–20. doi:10.1016/j.nut.2016.10.005. PMID 28241983.
  14. ↑ Kannan S, Mahadevan S, Seshadri K, Sadacharan D, Velayutham K (2016). »Fasting practices in Tamil Nadu and their importance for patients with diabetes«. Indian Journal of Endocrinology and Metabolism. 20 (6): 858–862. doi:10.4103/2230-8210.192921. PMC 5105573. PMID 27867892.
  15. ↑ Fung J (11. april 2015). »Fasting - A History«. Intensive Dietary Management. Arhivirano iz spletišča dne 5. novembra 2019. Pridobljeno 4. oktobra 2019.
  16. ↑ Hicks C (13. april 2015). »Why fasting is now back in fashion«. The Telegraph. Arhivirano iz spletišča dne 16. januarja 2019. Pridobljeno 14. januarja 2019.
  17. ↑ Howard AN (1975). »Dietary Treatment of Obesity«. Obesity: Its Pathogenesis and Management (Monograph). Springer Netherlands. str. 123–153. doi:10.1007/978-94-011-7155-7_5. ISBN 978-94-011-7155-7.:125
  18. ↑ Duncan GG (september 1964). »The Control of Obesity by Intermittent Fasts«. Transactions of the American Clinical and Climatological Association (Review). 74 (5): 121–129. doi:10.1016/S0025-7125(16)33406-X. PMC 2249073. PMID 14047310.{navedi časopis}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  19. ↑ Dinning JS (Oktober 1963). »Correction of Obesity by Fasting«. Nutrition Reviews (Mini-review). 21 (10): 304–306. doi:10.1111/j.1753-4887.1963.tb07474.x. PMID 14069065.
  20. ↑ »Diet Review: Intermittent Fasting for Weight Loss«. The Nutrition Source. Harvard School of Public Health. 16. januar 2018. Arhivirano iz spletišča dne 11. oktobra 2019. Pridobljeno 4. oktobra 2019.
  21. ↑ 21,0 21,1 Varady, Krista A.; Cienfuegos, Sofia; Ezpeleta, Mark; Gabel, Kelsey (11. oktober 2021). »Cardiometabolic Benefits of Intermittent Fasting«. Annual Review of Nutrition (v angleščini). 41 (1): 333–361. doi:10.1146/annurev-nutr-052020-041327. ISSN 0199-9885. PMID 34633860. S2CID 238636406.
  22. ↑ Chaix, Amandine; Manoogian, Emily N.C.; Melkani, Girish C.; Panda, Satchidananda (21. avgust 2019). »Time-Restricted Eating to Prevent and Manage Chronic Metabolic Diseases«. Annual Review of Nutrition. 39 (1): 291–315. doi:10.1146/annurev-nutr-082018-124320. PMC 6703924. PMID 31180809.
  23. ↑ Parr, Evelyn B; Devlin, Brooke L; Hawley, John A (1. maj 2022). »Perspective: Time-Restricted Eating—Integrating the What with the When«. Advances in Nutrition (v angleščini). 13 (3): 699–711. doi:10.1093/advances/nmac015. ISSN 2161-8313. PMC 9156382. PMID 35170718.
  24. ↑ Patterson RE, Sears DD (Avgust 2017). »Metabolic Effects of Intermittent Fasting«. Annual Review of Nutrition. 37 (1): 371–393. doi:10.1146/annurev-nutr-071816-064634. PMID 28715993. S2CID 4612540.
  25. ↑ Johnstone A (Maj 2015). »Fasting for weight loss: an effective strategy or latest dieting trend?«. International Journal of Obesity (Review). 39 (5): 727–33. doi:10.1038/ijo.2014.214. PMID 25540982. S2CID 24033290.
  26. ↑ Harvie, Michelle; Pegington, Mary; Mattson, Mark; Frystyk, Jan; Dillon, Bernice (2011). »The effects of intermittent or continuous energy restriction on weight loss and metabolic disease risk markers: a randomised trial in young overweight women«. International Journal of Obesity. 35 (5): 714–727. doi:10.1038/ijo.2010.171. PMC 3017674. PMID 20921964.
  27. ↑ Mattson, Mark (2022). The Intermittent Fasting Revolution: The Science of Optimizing Health and Enhancing Performance. Boston: MIT Press. str. 198 (Kindle edition). ISBN 978-0-262-54598-3.