Fermii

Fermii (Fm — fermium latinan kelel) om 100nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).

Ei ole fermijad londuses. Se om ratud transplutonine element.

Tehtas kaiked fermijad atomreaktoriš ani penikaižin verdoin.

Fermii om radiotoksine. Muiktuzmärad himižiš reakcijoiš oma +2 i +3.

Amerikaine Al'bert Giorso-himik da hänen kollegad avaižiba fermijan 255-izotopad vn 1952 tal'vkus Kalifornijan universitetas (Berkli) ezmäižen vezinikbomban poukahtusen jäl'giš (angl.: Ivy Mike test) Maršallan sariden Enivetok-atollal. Element om nimitadud Enriko Fermi-fizikantedomehen muštoks.

Fermii om radioaktivine hobedakaz metall. Kristalline segluz om kubine tahkonkeskustoittud (endustuz).

Atommass — 257,0951. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,7 g/sm³ (lugustusen mödhe). Suladandlämuz — 1800 K (1527 C°, ezimeletaden).

Tetas 20 ratud izotopad 241..260 atommassanke i kaks' izomärad (250m i 251m). Kaikiš hätkembad izotopad oma ²⁵⁷Fm 100,5 päiväd pol'čihodamižen pordonke, ²⁵³Fm (T_½= koume päivest), ²⁵²Fm (25,39 časud) i ²⁵⁵Fm (20,07 časud). Hätkemb eläi izomär om ^250mFm (T_½=1,92 sekundad). Izotopad 241, 242, 244 i 254..257 hajetas α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 243, 245, 246, 248 i 250 nomeranke — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 247, 249, 251 i 253 — α- i β-čihodamižen kal't, fermii-252 — α-čihodamižen, südäitukun spontanižen jagamižen kal't i harvoin kaksitadud β-čihodamižen kal't, izotopad 258..260 — südäitukun spontanižen jagamižen kal't. Izotopad 241, 242, 244 i 254..257 kändasoiš kalifornijaks da erazvuiččikš elementoikš, izotopad 243, 245, 246, 248 i 250 — einšteinijaks, kalifornijaks da erazvuiččikš elementoikš, izotopad 247, 249, 251 i 253 — einšteinijaks i kalifornijaks, fermii-252 — kalifornijan kahteks izotopaks i erazvuiččikš elementoikš, fermii-258..260 — erazvuiččikš elementoikš.

Kävutadas fermijad südäitukfizikas metoks samha jüžmakombid himižid elementoid.

• Fermii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz fermijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)

Fermii Vikiaitas